Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

28. april - Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu

23. 04. 2024
Avtor: Anton Šijanec
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Mednarodna organizacija dela - ILO je 28. april razglasila za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. To je dan, ko se spominjamo vseh, ki so se pri delu poškodovali, postali invalidi ali celo izgubili življenje. Poleg tega letošnji svetovni dan opozarja na pomembnost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v času podnebnih sprememb.

 

Več o letošnji temi in spletni seminar

Na portalu Varnost in zdravje pri delu v zvezi s svetovnim dnevom varnosti in zdravja pri delu izpostavljamo dva prispevka:

  • prvi prispevek govori o nasprotujočih si ciljih EU in še zlasti o pomislekih v zvezi z uredbo EU, ki se nanaša na zbiranje in recikliranje odpadnih baterij,
  • drugi pa vas vabi na spletni seminar, ki ga ILO organizira v četrtek, 25. aprila 2024 ob 13.30 uri, predstavili pa bodo poročilo Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v spreminjajočem se podnebju.

Oba objavljamo tudi v nadaljevanju.

 

Letošnji svetovni dan varnosti in zdravja pri delu v kontekstu podnebnih sprememb

Letošnji svetovni dan opozarja na pomembnost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v času podnebnih sprememb. EU si je zastavila ambiciozne podnebne cilje, da bi do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, pri čemer sta ključna cilja razogljičenje in ponovna uporaba kritičnih materialov. Čeprav so ta prizadevanja hvalevredna, pa predstavljajo velik izziv za varnost in zdravje pri delu. Načrt o rakotvornih snoveh ("Roadmap on Carcinogens") opozarja, da je ključno, da nova delovna mesta v krožnem (zelenem) gospodarstvu dajejo prednost varnosti in trajnosti, še zlasti varnosti in zdravju pri delu.

Po eni strani se zeleni dogovor močno osredotoča na postopno opuščanje snovi, ki so škodljive za zdravje ljudi in okolje. Po drugi strani pa ponovna uporaba materialov in proizvodnja novih virov energije, kot so baterije za električne avtomobile in vetrne turbine, vključuje ravnanje z nevarnimi in včasih tudi z rakotvornimi snovmi. Ob upoštevanju posledic, ki so povezane z zagotavljanjem podnebnih ciljev, je treba uvesti varnostne ukrepe za zaščito delavcev pred izpostavljenostjo nevarnim snovem.

Nasprotujoči si cilji

Ravnanje z nevarnimi snovmi spodbujajo različne dejavnosti, ki so povezane s/z:

  • ponovno uporabo materialov: EU spodbuja podjetja, da omogočijo popravilo izdelkov in ponovno uporabo materialov po izteku življenjske dobe izdelka. Razvija se industrija, ki bo to izvajala in v kateri bo izpostavljenost nevarnim snovem predstavljalo resno tveganje.
  • rudarstvom: EU si prizadeva zmanjšati odvisnost od drugih držav pri pridobivanju nekaterih surovin. Znano je, da rudarski postopki vključujejo potencialno izpostavljenost nevarnim in rakotvornim snovem.
  • uvajanjem novih kemikalij: Čeprav je varna zasnova številnih vrst vlaken tehnično dosegljiva, se morajo znanstveniki in inženirji zavedati morebitnih tveganj, ki jih ta vlakna predstavljajo za zdravje ljudi.

Primer teh pomislekov je mogoče opazovati skozi uredbo EU o baterijah. Cilj EU je povečati zbiranje (majhnih) baterij, s čimer se bo povečala prisotnost recikliranega kobalta (rakotvoren), svinca (strupen za razmnoževanje), litija (strupen za razmnoževanje) in niklja (rakotvoren, mutagen in strupen za razmnoževanje) v novih baterijah. Glede na to, da bo v bližnji prihodnosti v EU približno 800.000 kvalificiranih delavcev delalo v proizvodnji baterij (v skladu z zakonom o industriji Net Zero), je ključno, da podjetja v tej dejavnosti izvajajo politike potrebne skrbnosti in poskušajo nadomestiti nevarne snovi.

Preberite celoten članek o razogljičenju ter varnosti in zdravju pri delu. Za dodatne informacije o rakotvornih snoveh si oglejte informativne liste (na voljo tudi v slovenščini). Za dodatne informacije o surovinah, vključno s tveganji za zdravje, si oglejte informacijski sistem za surovine (RMIS).

O načrtu za rakotvorne snovi ("Roadmap on Carcinogens") 

Načrt o rakotvornih snoveh je prostovoljna pobuda EU za preprečevanje izpostavljenosti delavcev rakotvornim snovem na delovnem mestu. Z izmenjavo znanja, rešitev in orodij spodbuja in pomaga pri ozaveščanju o rakotvornih snoveh in ukrepanju. K načrtu o rakotvornih snoveh so zavezana ministrstva številnih držav EU, med katerimi je tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, pa tudi Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), Evropska agencija za kemikalije (ECHA) in Evropska komisija. Kliknite tukaj za več podrobnosti

svetovni dan dela 02 23042024

 

Spletni seminar 25. aprila:

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v spreminjajočem se podnebju

Vabimo vas, da spremljate spletno predstavitev in razpravo o skrb vzbujajočih novih podatkih o vplivu podnebnih sprememb na varnost in zdravje delavcev. Povezava je spodaj.

Podnebne spremembe že resno vplivajo na zdravje ljudi in svet dela. Delavci so pogosto prvi, ki so izpostavljeni negativnim učinkom podnebnih sprememb, pogosto se z njimi soočajo dlje časa in z večjo intenzivnostjo kot ostalo prebivalstvo (ILO, 2023). Učinki podnebnih sprememb lahko vodijo do poslabšanja delovnih pogojev ter povečanega tveganja za poškodbe pri delu, poklicne bolezni in smrt (Kiefer idr., 2016). Pri delavcih se lahko pojavijo številne posledice, vključno s poškodbami, rakom, boleznimi srca in ožilja, boleznimi dihal, nastankom rumene pege in težavami z duševnim zdravjem.

Učinki podnebnih sprememb na varnost in zdravje pri delu so neenakomerno porazdeljeni po regijah in gospodarskih dejavnostih. Posebej ogroženi so:

  • delavci, ki opravljajo fizično zahtevne naloge na prostem v dejavnostih, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in promet;
  • delavci, ki delajo v vročih in slabo prezračevanih zaprtih delovnih prostorih;
  • delavci, ki delajo v reševalnih službah, zdravstvu in drugih javnih službah;
  • nosečnice, otroci, starejši in invalidi;
  • delavci v sivi ekonomiji, delavci migranti ter delavci v mikro in majhnih podjetjih.

Obstajajo resne finančne posledice zaradi izgube produktivnosti, motenj v poslovanju in poškodovane infrastrukture.

Mednarodna organizacija dela (ILO) organizira v četrtek, 25. aprila 2024, med 13.30 in 15.00, spletni seminar, ki bo potekal na ILO Live >>>. Na njem bo predstavila poročilo Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v spreminjajočem se podnebju, ki mu bo sledila razprava strokovnjakov in predstavnikov vlad, delodajalcev in delavcev o tem, kako zaščititi delavce in se odzvati na ta globalni izziv.

svetovni dan dela 23042024 01

 

Vir: EU-OSHA