Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com
INŠPEKTORAT ZA DELO

Akcija nadzora nad prenovljenim evidentiranjem delovnega časa bo zamaknjena v prihodnje leto

17. 11. 2023
Avtor: Anton Šijanec
INŠPEKTORAT ZA DELO

Inšpektorat RS za delo IRSD sicer pozdravlja novelo zakona ZEPDSV-A, saj, kot poudarjajo, prinaša pomembne novosti. Ker pa je tik pred uveljavitvijo zakona prišlo do resnih dvomov  v uspeh učinkovite uveljavitve sprememb in novosti evidentiranja delovnega časa ter opozoril delodajalcev, tudi naše stanovske organizacije OZS, so na inšpektoratu napovedali zamik svoje napovedane usmerjene akcije nadzora v na začetek prihodnjega leta. Brezplodno bi namreč bilo, podjetja v fazi prilagajanja le kaznovati, zato bodo v prehodnem obdobju uveljavitev sicer nadzirali in hkrati le opozarjali na nepravilnosti in kršitve.

Razlogi za časovni zamik

Kot so dejali na inšpektoratu, novela vnaša številne novosti, v tej luči pa pričakujejo, da bodo imela nekatera podjetja pri implementaciji težave, "zato tudi časovni zamik".

Ob tem so poudarili, da so vsem delodajalcem s sodelavci na ministrstvu za delo "vedno na voljo, da na nas naslovijo strokovna vprašanja, preko katerih jim bomo nudili strokovno pomoč, da pravilno prenesejo novosti zakona".

Usmerjena akcija nazora v novem letu

Usmerjeno akcijo nadzora pa bodo torej začeli šele v začetku leta 2024. Z njo bodo preverjali, ali so delodajalci uspešno prenesli novosti zakona v prakso.

"Upoštevali bomo načelo sorazmernosti, torej če bomo prepoznali majhne kršitve, večino zadev pa bo imel delodajalec pravilno urejene, bodo inšpektorji izrekali opozorila oziroma opomine. V primeru, da bodo inšpektorji pri delodajalcih prepoznali večje, sistematične oziroma dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, pa bodo temu tudi primerno ukrepali," so dodali.

Kaj ob uveljavitvi ZEPDSV-A  izpostavlja inšpektorat za delo?

Uvodoma izpostavljamo najbolj ključno novost zakona, to je – obvezno vodenje evidenc prihoda ter odhoda iz dela ter izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom. Trenutno inšpektorji na terenu ugotavljajo, da delodajalci delovni čas kršijo namenoma ali iz malomarnosti oziroma zaradi nevednosti. Opažajo, da so evidence delovnega časa velikokrat prirejene (na primer dvojne evidence), da marsikateri delodajalec vodi evidence tako, da so v celoti ustrezne in v skladu z zakonom, čeprav je na primer splošno znano, da delavci v določenih obdobjih v določenih dejavnostih delajo več kot osem ur na dan in to (tudi) brez dnevnega ali celo tedenskega počitka. To še zlasti velja za gradbišča, kjer evidence delovnega časa redko izkazujejo realno stanje opravljenih ur. Na to problematiko je IRSD že vrsto let opominjal (kar je razvidno tudi iz naših letnih poročil), zato nas zelo veseli, da je nastopil trenutek uveljavitve težko pričakovanih sprememb novele ZEPDSV-A.

Dodatna pomembna novost je ta, da bodo morali delodajalci delavcem zagotavljati vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa. Namreč delavci bodo z novim zakonom morali biti enkrat mesečno obveščeni o vseh podatkih, ki jih zahteva evidenca o izrabi delovnega časa. Na tak način, bodo zaposleni hitro opazili, če jim delodajalec pravilno vodi evidenco, poleg tega, bodo delavci lahko na inšpektorat podali bolj celostne prijave, saj bodo lahko dokazovali potencialno neskladje med evidencami delovnega časa. Novost glede evidentiranja je tudi zahteva, da se v evidenco o izrabi vpisujejo opravljene ure v neenakomernem razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter tekoči seštevek teh ur v daljšem obdobju. S tem se zagotovi veriga seštevka ter preprečijo popravki za nazaj.

Inšpektorji na terenu se velikokrat soočajo s tem, da delodajalci nimajo evidenc delovnega časa na samem delovišču oziroma na sedežu podjetja, običajno so te evidence shranjene pri računovodskih servisih. Ko smo po teh evidencah povprašali, so nam jih delodajalci zelo pozno pošiljali, s tem so imeli več možnosti za prirejanje evidenc. Poleg tega so bili naši inšpekcijski postopki zaradi tega tudi precej daljši. Novost zakona, da morajo biti evidence hranjene na sedežu podjetja oz. na delovišču zato spremembo pozdravljamo. Tudi na to problematiko smo v preteklosti že večkrat opozorili.

Dodatno pozdravljamo, da zakon uvaja novo prekrškovno določbo, ki jo lahko izreče inšpektor. Do sedaj je bilo tako, da če inšpektor ni prejel evidenc delovnega časa, je lahko izrekel sankcijo zaradi oviranja postopka. Z novim zakonom pa bo lahko inšpektor delodajalca, ki ne vodi, hrani, ali posodablja evidenc, kaznoval z globo 1500 – 20.000 evrov. V preteklosti so imeli inšpektorji v takih primerih zvezane roke, saj delodajalci načrtno niso imeli evidenc na delovišču, sedaj jih bodo morali imeti. Morda vam je znan primer turških delavcev na drugem tiru, kjer inšpektorji enostavno niso prejeli evidenc delovnega časa, zaradi česar niso mogli nadaljevati postopka.

Ker nov zakon zahteva ureditev beleženja evidenc delovnega časa, bodo delodajalci imeli dodaten interes sprejeti interne akte, s katerimi bodo uredili to področje, med drugim tudi v povezavi s sporočanjem odsotnosti, delom na domu, beleženjem odmorov, službenih potovanj, zunanjimi sodelavci itd. To so pomembne novosti, saj se moramo zavedati, da se oblike dela vedno znova spreminjajo.

Nov zakon uvaja tudi obveznost delodajalca za beleženje izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom. Delavci bodo imeli tudi pravico seznanjenosti oziroma vpogleda v to evidenco. Poleg tega pa bodo lahko sindikat pri delodajalcu, svet delavcev ali delavski zaupnik delodajalcu predlagali elektronsko vodenje evidenc. V primeru, da bo delodajalec to zavrnil, bo moral svojo odločitev pisno utemeljiti, to utemeljitev pa bo moral poslati tudi na IRSD. S tem bo IRSD pridobil večji uvid v delovanje delodajalcev ter se bo imel možnost odz(i)vati proaktivno. V primeru, da se delodajalci ne bodo odzvali na poziv sindikata ali pa v primeru, da delodajalci ne bodo posredovali utemeljitve na IRSD, je za pravno osebo zagrožena globa v razponu od 3.000 evrov do 20.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 300 evrov do 2.000 evrov.

Zaključimo lahko še z dodatno zelo pomembno novostjo, ki jo zakon prinaša. Tisti delodajalci, katerim bomo izrekli prekrškovno globo in bo le ta postala pravnomočna, bodo morali za dve leti voditi elektronske evidence. S tem bodo inšpektorji lahko boljše nadzorovali delodajalce, ki so v preteklosti kršili delavske pravice. Morebitni popravki, naknadne spremembe podatka elektronske evidence pa bodo morale vsebovati razlog spremembe in čas vpisa spremembe. Glede na to, da imamo primere delodajalcev, ki večkrat kršijo te pravice, je ta novost izredno pomembna.  V primeru, da delodajalci kljub temu ne bodo vodili elektronske evidence, je za pravno osebo zagrožena globa v razponu od 3.000 evrov do 20.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 300 evrov do 2.000 evrov.

Naj ob tem opozorimo tudi na to, da je v zakonu predvidena globa tudi za odgovorno osebo delodajalca, v primerih, ko ta ne vodi evidence v skladu z zakonom, ne shranjuje evidenc na pravilen način, vodi neresnične evidence, se ne opredeli do predloga sindikata... Po novem je v teh primerih predvidena globa za prekršek zagrožena zoper odgovorno osebo delodajalca (150 – 2.000 evrov).

Na inšpektoratu se zavedamo, da zakon prinaša novosti, ki bodo zahtevale dodatne aktivnosti delodajalcev ter vsaj v začetnih mesecih več časa, da novosti prenesejo v svoje delovanje. Dolgoročno pa prinašajo koristi obema stranema. Oblike dela se nenehno spreminjajo, zato se mora temu primerno prilagajati tudi zakonodaja. Novi zakon bo opolnomočil inšpektorat, da bomo lahko preverjali pravilnost »modernega načina« dela.

 

 

Vir: IRSD, STA

 

 

Preberite tudi
VIZIONAR ŽE V ARHIVU

O uspehu s stikali in vtičnicami, za pravičen odnos zavarovalnic do avtoserviserjev in zelo iskanih varilcih

V aktualni oddaji Vizionar – obrtnik in podjetnik smo obiskali uspešno podjetje Elektromaterial Lendava, kjer že sedmo desetletje razvijajo in izdelujejo stikala in vtičnice. Podjetje je uspešno preživelo čase tranzicije, ni se odreklo starim tehnologijam vsem znanih bakelitnih stikal in vtičnic ter tako s kombinacijo starih in kasnejših novih tehnologij ob preudarnem razvoju nadvse uspešno konkurirajo na tujih trgih kamor izvozijo veliko večino svojih izdelkov. Njihova posebnost je tudi, da vse naredijo sami, od načrtovanja, proizvodnje vseh sestavnih delov, do montaže in distribucije, s tem lažje konkurirajo, so neodvisni in hkrati zelo odporni na spremembe in morebitne težave poslovnega okolja. V studiu smo gostili Mirana Andrejeka, predsednika Sekcije avtoserviserjev pri OZS, ki nam je več povedal o prizadevanjih avtoserviserjev za bolj pravično usklajevanje cen njihovih storitev pri kritju škodnih zahtevkov z zavarovalnicami, slednje namreč s cenami, ki jih avtoserviserjem priznavajo, stroko postavljajo v nemogoč položaj in mnoge tudi že pred strečaj. Svoj sanjski poklic so nam tokrat predstavili varilci, kljub avtomatizaciji je človeška roka pri najbolj specialnih varilskih delih še vedno nenadomestljiva. Poklic varilca je deficitaren in zato zelo iskan. Delo varilcev smo spoznavali v prevaljskem podjetju ADteh, v katerem je okoli 45 zaposlenih. Večina njihovih varilcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer še šolajo za ta poklic, v Sloveniji potekajo izobraževanja zgolj po podjetjih.
27. 05. 2024