Dimnikarji: sprememba dimnikarskega zakona naj bo prioriteta nove Vlade

Sekcija dimnikarjev pri OZS si želi, da bi bila med prioritetnimi nalogami nove Vlade sprememba dimnikarskega zakona iz leta 2016, ki že povzroča nepopravljivo škodo. Od sprejetja spornega zakona do danes v Sloveniji beležimo več dimniških požarov, opravljanje rednih storitev je upadlo, ponekod se storitve sploh ne opravljajo, dimnikarske družbe ne vedo, katere uporabnike naj bi oskrbovale, spoštovanje pravil stroke in varnost državljanov pa sta močno na udaru, saj se uporabniki strokovnim zahtevam izogibajo tudi z menjavanjem dimnikarskih družb. 

Dimnikarska služba je urejena z zakonom zaradi tega, ker dimnikarji s svojimi aktivnostmi (čiščenje, pregledovanje in meritve emisij) odločilno vplivajo na požarno varnost, kakovost zraka, varstvo okolja in varstvo zdravja pri obratovanju peči. Dimnikarji tudi ščitijo potrošnike, saj državljani v poplavi peči in dimnikov na trgu ne vedo, kaj kupujejo ali kaj se jim vgradi v hišo, z napačnim nakupom ali neustrezno vgradnjo pa sebe in druge spravljajo v nevarnost. Dimnikarska dejavnost z oskrbo in nadzorom prezračevalnih naprav skrbi tudi za kakovost zraka v večstanovanjskih stavbah, slab zrak pa vpliva na slabše zdravje. Na kakovost zraka maja 2018 opozarja tudi svetovna zdravstvena organizacija, kar odgovarja tistim, ki že 10 let neutemeljeno nasprotujejo nadzornim meritvam emisij. Ker se dejavnost ukvarja z oskrbo in nadzorom peči, dimnikov in zračnikov, dimnikarstvo vpliva tudi na dejavnost inštalaterjev, pečarjev in gradbincev. V teh panogah je pogosto prisotna siva ekonomija, delo na črno, delo brez obrtnih dovoljenj in nespoštovanje pravil stroke.

Ni dvoma torej, da gre za javni interes, široko področje in da gre za preventivne storitve, ki morajo biti dosegljive in cenovno dostopne vsem v državi, ne glede na kraj bivanja. Gre torej za poslanstvo, univerzalne storitve in nikakor ne za prodajanje nekih storitev na trgu.

Kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji?

Leta 2016 je država na tem področju uvedla trg, kar že vodi v nepopravljivo škodo. Na anomalije je Sekcija dimnikarjev pri OZS javno opozarjala že pred sporno spremembo. Storitve se tako danes ne opravljajo sistematično, nove peči se ne prijavljajo, številni uporabniki pa zmotno mislijo, da bodo z izogibanjem dimnikarskim storitvam prihranili. Državljani tudi lahkomiselno menjavajo dimnikarje, v cilju, da tudi za neustrezno peč pridobijo pozitivno mnenje. Na trgu vlada zmeda, uporabniki so tarče številnih zavajanj in nepoštenih poslovnih praks, prodajajo se peči, ki so brez ustreznih dokazil (certifikatov) ali pa presegajo dovoljene emisije, prav tako pa so na trgu dosegljivi dimniki brez dokazil, ki ogrožajo varnost stavbe.

Država po drugi strani zahteva, da dimnikarske družbe še vedno v stilu javnih gospodarskih služb na trgu opravljajo administrativne naloge za potrebe delovanje sistema, javnega interesa in države. Te naloge morajo dimnikarske družbe po novem izvajati kar na lastne stroške, kamor spadajo: obveščanje uporabnikov, preverjanje odprave pomanjkljivosti, poročanje inšpekcijam, pisanje zapisnikov, kritje zalednih stroškov storitev, odgovarjanje na dopise, vodenje evidence, zagotavljanje dostopnosti storitev itd. Dosledni dimnikarji pa z opozarjanjem na napake, z namenom zaščititi javni interes in interese države ter potrošnikov, na račun negativnih zapisnikov izgubljajo stranke.

Ker nekatere inšpekcijske službe ne sledijo ciljem dimnikarske zakonodaje, s tem dopuščajo nelojalno konkurenco, konflikt interesa (dimnikar ne sme vgrajevati ali načrtovati ali prodajati naprav - in obratno), nespoštovanje pravil stroke in sivo ekonomijo. Hkrati pa dimnikarskim družbam namesto strokovnih, nalagajo dodatne administrativne zahteve. Ministrstvo za okolje in prostor ter inšpekcijske službe s svojim ravnanjem posredno pritrjujejo, da je bila populistična uvedba prostega trga in ukinitev javne gospodarske službe napaka, ki vodi v nepopravljivo škodo.

Dimnikarji na bodoče predstavnike koalicije in opozicije naslavljajo naslednja vprašanja:

Sprašujemo, kdaj bo država prenehala z ekonomskim eksperimentom tržnega modela, na področju, ki je v razvitih državah že več kot 500 let sistemsko urejeno zaradi doseganja ciljev javnega interesa? Kdaj se bo prenehalo izvajati nasilje nad dimnikarskimi družbami, s tem, ko so tarča številnih administrativnih zahtev, na drugi strani nerealnih omejitev cen storitev, istočasno pa morajo skrbeti za potrebe države, javni interes in na trgu lastne stranke prijavljati inšpekcijam?

Ker uporabniki na trgu ne želijo kupiti negativnega mnenja za svojo peč ali dimnik, sprašujemo, kako naj dimnikarji opozarjajo na neustrezne peči, preprečujejo požarno nevarnost, zastrupitve, obremenjevanje okolja itd., če pa ne morejo legitimno opozarjati na napake, ne da bi pri tem tvegali izgubo stranke ali pa da si z opozorilom na nepravilnost ne bi naložili dodatne administracije?

Kdaj bodo povrnjene pravice državljanom, ki so sedaj zgolj in samo tarče »namišljene nevidne roke trga«, dimnikarske storitve se ne izvajajo kakovostno, storitve (in s tem javni interes) so podrejene poslovanju in so tudi nedostopne starejšim, ki so pogosto doma v odročnih krajih?

Kdaj bo država spremenila zakon, po zgledu iz Nemčije, in hkrati Sekciji dimnikarjev pri OZS, kot reprezentativnemu združenju, pripoznala strokovno vlogo v panogi, namesto da se s stroko ukvarja ministrstvo?