Kampanja o medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru na spletu
Avtor: Anton Šijanec
Pri ozaveščanju sodeluje tudi naša stanovska organizacija OZS
Zato bo v sredo, 20. marca 2024, ob 11. uri potekala prva serija okroglih miz v šestih mestnih občinah, na katerih bodo sogovorniki praviloma iz lokalnega okolja s področij šolstva, socialnega dela, policije, tožilstva predstavili izkušnje in spoznanja s področja obravnavane tematike. Za večje obvladovanje aktualnih vprašanj se bodo v okviru te kampanje izvedle tudi učne ure v osnovnih in srednjih šolah.
Prvi sklop okroglih miz s strokovnjaki bo torej v sredo, 20. 3. 2024, ob 11. uri:
- CELJE: Narodni dom, Spodnja stranska dvorana, Trg celjskih knezov 9, Celje
- KRANJ: Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj (sejna soba 15)
- MARIBOR: Srednja elektro in računalniška šola, Smetanova 6, Maribor (predavalnica A12)
- MURSKA SOBOTA: Expano, Bakovska ulica 41, Murska Sobota
- NOVA GORICA: Mestna občina Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica (velika sejna soba)
- NOVO MESTO: Mestna občina Novo mesto, Glavni trg 7, Novo mesto (velika sejna soba na Rotovžu)
Drugi sklop okroglih miz s strokovnjaki bo v sredo, 10. aprila 2024 v Ljubljani, Krškem, Kopru, Velenju, Slovenj Gradcu in na Ptuju. Informacije o natančnih lokacijah pa bodo na voljo naknadno.
Več o projektu Premisli, nato stisni je tudi na spletni strani OZS na povezavi >>>
Preberite tudi: Poročilo z navedenih okroglih miz 20. 3. 2024 >>>
Širok krog sodelujočih ministrstev in drugih organizacij
Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo izvajajo komunikacijsko kampanjo v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za pravosodje, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve, Policijo, Nacionalnim odzivnim centrom za kibernetsko varnost SI-CERT, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Združenjem mestnih občin Slovenije, Skupnostjo občin Slovenije, Društvom za nenasilno komunikacijo, Državnim tožilstvom, vsemi mestnimi občinami, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za družbene vede, Safe.si, Uradom za narodnosti, Zvezo organizacij pacientov Slovenije ter Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
O kampanji so spregovorili
Komunikacijsko kampanjo so predstavili dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo, Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, mag. Nina Koželj, generalna direktorica direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice na ministrstvu za pravosodje, višja kriminalistična inšpektorica spec. Bojana Kračan z Generalne policijske uprave, Domen Kralj, NIJZ, Marko Puschner, samostojni strokovni sodelavec s Safe.si, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, in Petra Zupančič, pooblaščena oseba za nadzor nad elektronskimi mediji z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS).
Dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo:
»S kampanjo o ozaveščanju in preprečevanju medvrstniškega nasilja naslavljamo otroke in mlade, učitelje, ravnatelje, svetovalne delavce, torej, vse tiste, ki so zaposleni v šolah in pogosto sami nimajo dovolj znanja, izkušenj, da bi vedeli, kako naj se odzovejo, ko pride do takega nasilja, kako lahko pomagajo otrokom in mladim, in nenazadnje seveda so ciljna skupina tudi vsi starši, stari starši, ki prav tako pogosto ne vedo, kako lahko pomagajo svojim otrokom, vnukom.
Zelo so me zaskrbeli podatki.
Že leta 2018 je raziskava Odklikni! pokazala, da je 49 % osnovnošolcev in 55 % osnovnošolk ter 54 % srednješolcev in 64 % srednješolk doživelo vsaj eno obliko spletnega nasilja. Vsi ti podatki so se bistveno poslabšali po kovid obdobju, ker smo bili več prisotni na spletu. Zanimiva je tudi anketa med osnovnošolci in srednješolci, ki so jo leta 2022 izvedli na Safe.si in je pokazala, da sta najbolj pogosta razloga, zakaj se na spletu mladostniki počutijo slabo, izključenost iz skupine sošolcev na družbenem omrežju in norčevanje iz njih na spletu. Kar 64 % srednješolcev meni, da so ljudje na internetu veliko bolj nesramni in zlobni kot v živo. Mladi lažje oblike spletnega nasilja, kot je žaljenje, že normalizirajo in ga ne sprejemajo kot nasilje, a jih kljub temu prizadene in se počutijo slabo.
Raziskava delovno aktivni in duševno zdravje in varna raba interneta, ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, iz junija 2023, pa se ukvarja s starši. Več kot polovica slovenskih staršev je v skrbeh, da bo njihov otrok postal žrtev spletnega nasilja, 26 % staršev pa se boji, da bodo njihovi otroci povzročitelji. 42 % staršev je v skrbeh, da ne bodo znali pomagati otroku, če bo postal žrtev spletnega nasilja, 57 % staršev pa je v skrbeh, da bo otrok imel čustvene in vedenjske težave zaradi spletnega nasilja. Več kot 80 % staršev je izrazilo, da bi bili spletno nasilje pripravljeni tudi prijaviti Policiji.
Vsi ti podatki so razlog, da smo aktivno pristopili h kampanji »Pritisni, nato stisni«. Takšne ozaveščevalne kampanje smo na ministrstvu že izvajali. Glede na to, da gre za izjemno zapleten izziv, ga sami na ministrstvu za digitalno preobrazbo nikakor ne moremo nasloviti sami, zato smo h kampanji povabili tudi ostala ministrstva in druge organizacije. Podpornikov je veliko, med njimi tudi športniki, kot so Tyra Barada, Gloria Kotnik, Žiga Pavlin, Edo Murič, Uroš Zorman, Žiga Pance. Verjamem, da bo podpornikov vedno več.«
Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje:
»Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje smo prepričani, da je spoštljiva komunikacija eden od pomembnejših elementov, ki ustvarjajo skupnost, v kateri se vsi počutimo sprejete, slišane in varne, saj lahko le v takih pogojih uresničujemo svoje potenciale. S tem namenom se tudi pridružujemo kampanji ob mesecu boja proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu. V digitalni dobi meje med virtualnim in realnim svetom postajajo zamegljene in kot takšne dejavnik tveganja za zdrav razvoj naših otrok in stanje družbe na splošno. Vloga vseh nas, odraslih, je, da otrokom in mladim vztrajno zagotavljamo varno in zdravo okolje, v katerem se lahko izobražujejo, razvijajo in rastejo v odgovorne, spoštljive digitalne državljane. Naše ministrstvo strokovnim sodelavcem v vzgojno-izobraževalnih zavodih pri tem zagotavlja potrebno podporo, pri čemer redno naslavlja in razvija vsebine, namenjene preprečevanju medvrstniškega nasilja med otroci in mladostniki. Naj izpostavimo projekt Varno in spodbudno učno okolje, ki poteka pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, in se osredotoča na razvoj preventivnih aktivnosti, krepitvi čustvenih in socialnih kompetenc ter sprejemljivemu odzivanju na neželeno vedenje. Bogat nabor kakovostnih vsebin za preprečevanje nasilja v šolah, prepoznavanje in odzivanje nanj pa je dostopen tudi na spletni strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje.«
Mag. Nina KOŽELJ, generalna direktorica, Direktorat za kaznovalno pravo in človekove pravice
“Tudi na Ministrstvu za pravosodje podpiramo izvedbo promocijske kampanje, saj vsi zasledujemo isti cilj, to je preprečevanje in odpravljanje medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu. Uvedba kazenskega postopka zoper mladoletnega storilca kaznivega dejanja mora biti zadnja stopnja v verigi odzivanja države, ko do nasilja pride. Zato so akcije, ki so usmerjene v preventivo in ozaveščanje, še toliko bolj pomembne.
Ustrezna kazenskopravna obravnava mladoletnih storilcev kaznivih dejanj je tudi ena od prioritet ministrstva za pravosodje. Ravno smo zaključili dve leti trajajoč projekt, ki ga je izvajal Svet Evrope, in v tem okviru je bila narejena temeljita analiza veljavnega sistema, ki je v izhodišču usmerjen v pomoč, vzgojo in prevzgojo mladostnika. Projekt je prinesel 18 priporočil, ki jih že intenzivno uresničujemo.”
Petra Zupančič, pooblaščena oseba za nadzor nad elektronskimi mediji z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve:
»Agencija za komunikacijska omrežja in storitve se pridružuje kampanji s portalom za medijsko in informacijsko pismenost (MiPi), ki ga ustvarja že peto leto, saj ugotavlja, da je ob regulaciji in nadzoru ključno ozaveščanje ljudi. Hkrati je agencija na podlagi Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah pristojna za nadzor nad širjenjem sovražnega govora v televizijskih programih. Zato želi v tej kampanji, ki nagovarja spletno okolje, opozoriti, da lahko uredniško oblikovana vsebina v medijih pogosto postane zgled celotni družbi in tudi hitro postane viralna na spletnih platformah.«
Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica spec., Generalna policijska uprava:
»Medvrstniško nasilje predstavlja pomemben družbeni problem, ki zahteva nenehno pozornost in ukrepanje vseh institucij. V policiji si zagotovo želimo ostati del preventivnega delovanja, ki ga že leta izvajamo tudi v šolah, saj sta ozaveščanje mladostnikov in ukrepanje ob vsakem zaznanem nasilju ključna elementa pri preprečevanju medvrstniškega nasilja. Pomembno vlogo v življenju mladostnikov igrajo njihovi starši, saj so starši tisti, ki morajo otrokom privzgojiti vrednote, kot so razumevanje, spoštovanje, prijateljstvo, pravičnost ter jim tudi postaviti meje. Otroci so ogledalo odraslih in odsev družbe, v kateri živimo. Spodbujajmo zdrave medosebne odnose ter preprečujmo nasilno vedenje med mladimi. V policiji smo vedno pripravljeni za sodelovanje, da bi ustvarili varno in spoštljivo okolje za vse, vendar to pa to ne izključuje ukrepanja ostalih deležnikov ob zaznavi in obravnavi nasilja.«
Marko Puschner, samostojni strokovni sodelavec, Safe.si, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani:
»Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede v Ljubljani, pozdravljamo kampanjo ministrstva za digitalno preobrazbo. Vsakršna kampanja, ki naslavlja problematiko spletnega nasilja, je dobrodošla, saj je medvrstniškega spletnega nasilja zelo veliko. Kar je še posebej zaskrbljujoče, je, da mladi normalizirajo blažje oblike spletnega nasilja in ga ne razumejo kot takega, kljub temu, da se počutijo prizadeto. Prav tako opažamo, da se spletno nasilje v večjem obsegu pojavlja že prej, kot se je še pred nekaj leti. Če je bilo to pred časom predvsem v tretjem triletju osnovne šole, je zdaj pogosto že v drugem triletju. Zato je pomembno osveščanje otrok in mladostnikov, predvsem pa staršev, ki so ključni dejavnik pri opolnomočenju otrok in mladostnikov za varno rabo interneta.”
Domen Kralj, mag. psihologije z Nacionalnega inštituta za javno zdravje:
»V zadnjih letih v družinskem kot tudi šolskem okolju zelo narašča uporaba sodobnih, digitalnih tehnologij – osebnega računalnika, pametnega telefona, tablice in drugih prenosnih digitalnih naprav. Te in druge spremembe v družbi vplivajo na navade in način življenja mladostnikov, preživljanje njihovega prostega časa ter pojavljanje novih izzivov in težav na področju zdravja in duševnega zdravja. S povečanim preživljanjem časa na spletu se selijo na splet tudi medosebni odnosi in medvrstniško nasilje. Po podatkih nedavne raziskave HBSC v Sloveniji, je dobra četrtina mladostnikov (26,3 %) skoraj stalno (ves čas, čez dan) v spletnem stiku s svojimi dobrimi prijatelji, medtem ko je žrtev online trpinčenja vsak šesti mladostnik (17 %).
Kot pomemben vir opore na spletu je mladostnikom že več kot dvajset let na voljo spletna svetovalnica www.tosemjaz.net, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Mladim zagotavlja anonimen, brezplačen in preprost dostop do strokovnega nasveta. Svetovalna mreža trenutno združuje približno sto strokovnjakov – prostovoljcev (psihologov, zdravnikov različnih specializacij, socialnih delavcev in drugih strokovnjakov), ki odgovarjajo na najrazličnejša vprašanja o tegobah in stiskah odraščanja. Lani so mladim v spletni svetovalnici odgovorili na tri tisoč petsto vprašanj, pri čemer so jih najbolj zanimale teme, povezane z duševnim zdravjem in odnosi. Vprašanj, povezanih z najtežjimi stiskami, o katerih mladi sporočajo v kriznih situacijah, je v spletni svetovalnici vsako leto več - v letu 2023 jih je bilo že več kot petina (22 %). V kategoriji najtežjih vprašanj zavzamejo vprašanja o medvrstniškem nasilju 12 %.
V okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje podpiramo izvedbo kampanje Ministrstva za digitalno preobrazbo, saj pomembno naslavlja cilj zmanjševanja in preprečevanja medvrstniškega nasilja na spletu.«