Mednarodna konferenca: Delovne migracije in zaščita delavcev

Na področju delovnih migracij in zaščite delavcev je pomembno sodelovanje in poglabljanje vezi s ključnimi deležniki, so vsi po vrsti izpostavljali sodelujoči na mednarodni konferenci v organizaciji Zavoda RS za zaposlovanje. Podatki namreč kažejo, da gospodarske rasti brez bolj proaktivne migracijske politike ne bo mogoče doseči. Stališča delodajalcev je na konferenci predstavil tudi predsednik OZS Blaž Cvar.

Med skupnim številom delovno aktivnih v Sloveniji je delež delovno aktivnih tujih delavcev 14-odstoten, po dejavnostih pa izstopajo gradbeništvo, promet, skladiščenje in druge dejavnosti, je na konferenci nanizala Anka Rode z Zavoda za zaposlovanje RS.

Po njenih besedah podatki iz poročila Umarja o produktivnosti iz leta 2022 za trg dela kažejo, da bo gospodarsko rast v prihodnje mogoče dosegati le z bolj proaktivno migracijsko politiko. "Privabiti si želimo vrhunske strokovnjake, manjkajoče delavce v gradbeništvo, predelovalnih dejavnosti, kritično je zaposlovanje potrebne delovne sile v zdravstvu, negovalnega osebja," je poudarila in izrazila željo, da bi Slovenija šla na pot premišljeno in ciljno usmerjenih ukrepov za privabljanje manjkajoče delovne sile.

Delodajalski vidik pa je na konferenci predstavil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar. Ta je opozoril na izpraznjenost bazenov za tuje delavcev v državah nekdanje Jugoslavije, kar posledično vodi v trenutno iskanje delavcev v državah, kot so Filipini, Ukrajina in Moldavija. Ko delavce dobijo, pa se delodajalci srečujejo z dolgotrajnimi postopki pridobivanja dovoljenj. "Želeli bi si, da bi lahko sklenili delovno razmerje na zaupanje, da bi lahko delavca zaposlili takoj, kar pomeni, da bi zanj jamčil delodajalce," je poudaril Cvar.

Ob tem je dodal, da si delodajalci s področja obrti in podjetništva zavedajo tudi pomena poštenega plačila, a na drugi strani znova opozoril na izjemno visoke stroške plač v državi. Po njegovih besedah ti še vedno ne morajo izplačati plač, zaradi katerih se tuja delovna sila podaja iz Slovenije naprej v druge evropske države. "Na področju razbremenitve plač bo morala ključno vlogo odigrati tudi država, da bomo lahko delavce bolje plačali in jih zadržali pri nas, to bo vodilo tudi k višji dodani vrednosti in plačilni sposobnosti," je še podčrtal.

Država je potrebam delodajalcev prisluhnila z nedavno sprejeto novelo zakona o zaposlovanju in samozaposlovanju tujcev, na podlagi katere poklici v zdravstvu in in socialnem varstvu v javni mreži ne potrebujejo več do nedavna zahtevanih soglasij in dovoljenj za zaposlitev. Na zavodu za zaposlovanje pa si, tako Rode, želijo, da bi država posluh našla tudi za ostale kritične sektorje, v katerih je pomanjkanjem kadra (predelovalna dejavnost, gostinstvo, skladiščenje ...).

Glede delavcev migrantov je v pripravi tudi integracijska strategija, je dodala in izrazila upanje, da bo država s tem naslovila vse izpostavljene probleme, na podlagi česar bomo lahko pridobili potrebno delovno silo in omogočil ustrezno vključevanje v družbo.

Na pomembnost jezikovne in kulturne integracije tujih delavcev, s čim bi preprečili njihovo stigmatizacijo in getoizacijo, pa je opozoril tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Igor Feketija. Tudi on je poudaril, da so v luči trenutnih razmer na trgu dela delovne migracije v Sloveniji neizogibne, zato morajo vsi deležniki - država, delodajalci in sindikati - s skupnimi močmi čim bolj nasloviti izzive, ki jih prinašajo. Kot je dejal, z zaščito tujih delavcev ne ščitimo samo njih, ampak ustvarjamo boljše pogoje za vse delavce.

Ob tem je spomnil, da je ministrstvo poleg spremembe dveh zakonov v zadnjem obdobju aktivno pristopilo tudi k posodobitvi že veljavnih sporazumov o zaposlovanju z BiH in Srbijo. Tukaj so predlagali spremembo določila, na podlagi katerega mora delavec migrant v prvem letu zaposlitve delati pri istem delodajalcu, za katero se je v praksi izkazalo, da vodi v kršitve. "Ti predlogi so sicer še v začetni fazi pogovorov, smo pa prepričani, da gredo v smeri dodatne zaščite pravic delavcev migrantov," je ocenil in dodal, da so podali tudi pobude za sklenitev novih sporazumov, pri čemer so že izpostavili stik s Filipini, pogovori potekajo tudi s Turčijo.

Nadzor na področju dela in zaposlovanja tujcev pa je tudi ena od prioritet inšpektorata za delo, je na konferenci izpostavil v. d. glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić. Kot je dejal, zbrani podatki s terena kažejo na zgodbe, ki pogosto nimajo veliko skupnega z urejenim trgom dela. Med njimi zaznavajo primere prikritega posredovanja delavcev pod pretvezo pogodb o opravljanju storitev.

"Tuji delavci pogosto prejemajo pogodbe, ki ne vsebujejo osnovnih sestavnih elementov, ki so izključno v slovenščini, pogosto pa se tudi ne zavedajo, kaj v njih sploh piše," je navedel in dodal, da so zavedeni tudi glede plačil, saj so v praksi plačani na uro, kar jih sili v opravljanje prekomernih nadur. Inšpektorji se pri nadzoru nad čezmejnim opravljanjem storitev srečujejo tudi s pomanjkljivo dokumentacijo in manjkajočimi A1 obrazci. Zato bi se po Lukićevih besedah morali povezali z organi na mednarodni ravni, da bi bili korak naprej pred podjetji, kot je bil nedavno medijsko izpostavljen primer Stominus, katerih "primarna dejavnost je kršenje temeljnih pravic delavcev".

STA