Na Dnevu slovenskega lesarstva predvsem o ukrepih in višji dodani vrednosti

Les je naravno bogastvo, ki ga po mnenju udeležencev Dneva slovenskega lesarstva še vedno ne izkoriščamo dovolj. Razmere se izboljšujejo, vendar je lesno-predelovalna industrija še vedno daleč za obsegom, ki ga je imela pred več kot 30 leti. Da bi to spremenili, bo potrebno storiti več, tudi na področju izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

Glavni vsebinski poudarki Dneva slovenskega lesarstva 2024 so bili dogajanje na naših najpomembnejših izvoznih trgih, aktivnosti in razvojne spodbude za lesno panogo, primeri razvoja novih lesnih materialov in inovativne uporabe lesa pri gradnji in obnovi objektov ter odprta razprava med raziskovalci, podjetji in dobavitelji tehnološke opreme glede izzivov razvoja v luči prehoda v krožno ekonomijo ter prilagajanja učinkom klimatskih sprememb. Dogodek sta pripravila Javna agencija SPIRIT Slovenija skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Direktoratom za lesarstvo in našo stanovsko organizacijo OZS. Posnetek 5. DSL 2024 >>>

Strateška panoga z veliko potenciala

Lesno-predelovalna industrija je za Slovenijo izrednega strateškega pomena, saj po številu podjetij predstavlja okoli 12 % predelovalne industrije, letni prihodki v povprečju znašajo okoli 1,4 milijarde evrov, panoga pa v povprečju zaposluje dobrih 12.700 ljudi. Država si z različnimi aktivnostmi prizadeva, da bi lesno-predelovalna dejavnost do leta 2030 s tehnološko posodobitvijo izboljšala svojo konkurenčnost in predvsem povečala dodano vrednost lesnih izdelkov. Tudi z zagotovitvijo zadostnih količin lesnih asortimentov za predelavo lesa, novimi poslovnimi modeli in strateškimi partnerstvi z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami.

Poudarki uvodnih nagovorov

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan je izrazil upanje, da bo slovenska lesno-predelovalna industrija znova tako pomembna kot pred 30 leti. "Nobenega razloga ni, da panoga trenutno ne ustvarja toliko prihodkov kot nekatere druge. Lesni sektor ima veliko prednosti, med glavnimi pa je ta, da imamo domače surovine. Lesna surovina je tudi odgovor za zmanjšanje ogljičnega odtisa," je ob odprtju Dneva slovenskega lesarstva v Ljubljani poudaril Židan.

Gozdarstvo in lesno-predelovalna industrija lahko zagotovita zadostne količine lesa, da ga lahko industrija predela v izdelke z visoko dodano vrednostjo, pa je med drugim dejala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez. Ob tem je poudarila, da je les vse bolj upoštevan pri gradnji in uporabi, kar je pozitivno, država pa bo to še naprej spodbujala.

Generalni direktor direktorata za lesarstvo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Darko Sajko je predstavil ukrepe ministrstva in napovedal, da bodo tudi letos izvedli javne razpise za pomoč lesarstvu. Gre za kombinacijo že znanih ukrepov in nekaterih novih. Skupno bo država za pomoč panogi prek ciljnih razpisov za lesarstvo namenila približno 16 milijonov evrov, od tega je približno 14 milijonov evrov iz evropskih sredstev.

Direktor Javne agencije Spirit Slovenija Rok Capl je dejal, da je Slovenija takoj za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Zaradi svojega lesnega bogastva ima neizmerne možnosti za okrepitev in razvoj lesne panoge ter preusmeritev slovenskega gospodarstva v predelavo nizkoogljičnih materialov. Spirit skupaj z direktoratom za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu že dobro desetletje izvaja številne aktivnosti za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov. "Že pred leti smo zagnali promocijsko kampanjo Uporabimo les, s katero želimo pokazati, da je les vsestransko uporaben ter da njegova uporaba prinaša številne prednosti za okolje, ljudi, gospodarstvo in družbo nasploh," je poudaril. Po Caplovih besedah jih veseli, da v zadnjih letih slovenska lesna industrija, skupaj s pohištveno, beleži pozitivne trende, kar ima številne multiplikativne učinke, saj so nanjo vezane tudi druge panoge. "Les ponovno dobiva na veljavi in postaja bolj cenjen, kar v določeni meri lahko pripišemo tudi našim skupnim prizadevanjem," je dejal.

Udeležence sta nagovorila tudi Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije in Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Predsednik OZS Blaž Cvar je ob tem opozoril, da morajo manjša podjetja kljub velikim rezervam lesa v Sloveniji uvažati lesno maso. "Slovenska lesno-predelovalna industrija se bo morala prestrukturirati, morda tudi po zgledu sosednje Avstrije in sklenil, da je lesno-predelovalna dejavnost pri sosedih postala drugi največji zaposlovalec v državi, takoj za turizmom.

Prvi del posveta, ki sta ga pripravila direktorat za lesarstvo in Spirit, se je zaključil s pogledom na aktualno dogajanje na največjih tujih trgih slovenske lesno-predelovalne industrije, in sicer v Nemčiji, Avstriji in Italiji.

Naši največji trgi Nemčija, Avstrija in Italija

Kot je dejala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein sta Slovenija in Nemčija pomembni gospodarski partnerici. Lani je menjava znašala 14 milijard evrov, kar je zelo dobro za državo z le dvema milijonoma prebivalcev. Vendar pa je potrebno povedati, da ni vse tako "rožnato", saj se obseg menjave vseeno zmanjšuje. Razlog je tudi v tem, da se je nemško gospodarstvo znašlo v težavah, kar kažejo tudi manjša pričakovanja podjetij, je dejala.

Direktor Advantage Avstrija Wilhelm Nest je predstavil razmere v avstrijskem gospodarstvu, ki je največji posamični naložbenik v Sloveniji. Avstrija je lansko leto končala v recesiji, letos naj bi se razmere popravile, še vedno pa bo inflacija višja kot v območju evra. Nest je poudaril tudi pomen sodelovanja med slovensko in avstrijsko lesno-predelovalno industrijo.

Pomen sodelovanja je poudaril tudi direktor italijanske ICE v Sloveniji Giacomo Ricclotti, ki je dejal, da je Slovenija peti največji izvoznik lesa v Italijo, italijanska podjetja pa 13. največji v Slovenijo. Ob tem je postregel s podatkom, da italijanska pohištvena industrija letno ustvari za skoraj 53 milijard evrov prihodkov, kar jo uvršča v svetovni vrh.

Aktivnosti in razvojne spodbude za lesno panogo v letu 2024

V nadaljevanju so bile predstavljene aktivnosti in razvojne spodbude za lesno panogo v letu 2024. Darko Sajko, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je dejal, da bo ministrstvo letos znova izvedlo javne razpise za podporo lesarstvu, in sicer gre za kombinacijo že znanih ukrepov in novih. Skupno bo država za pomoč panogi preko ciljnih razpisov za lesarstvo namenila približno 16 milijonov evrov, od tega je približno 14 milijonov evrov iz evropskih sredstev.

Predstavitve, strokovna predavanja in strateška povezovanja

Popoldanski del 5. Dnevov slovenskega lesarstva se je nadaljeval s predstavitvami primerov razvoja novih lesnih materialov in inovativne uporabe lesa pri gradnji in obnovi objektov, kjer so s predstavitvami sodelovali gost iz tujine Pit Kuffer, arhitekt iz Luksemburga ter ugledni domači strokovnjaki, kot so Boštjan Lesar iz UL BF, Bruno Dujič iz CBD, Boris Azinović iz ZAG, Janko Trebše iz Marles Hiš, Martin Hladnik iz iQwood, Nataša Teraž iz podjetja Lumar ter Marko Vouk iz podjetja Stilles. Strokovnjaki in podjetniki so med drugim govorili o pravilni uporabi lesa in novih lesnih materialov v sodobnih objektih lesne gradnje, najnovejših tehnologijah, vgradnji lesa v javne stavbe in drugih inovativnih pristopih.

Izpostavljeno je bilo tudi strateško povezovanje podjetja Lumar, ki velja za pionirja na področju trajnostne montažne gradnje in podjetja iQwood, ki se je v svojih desetih letih obstoja posvečalo predvsem butični gradnji, s ciljem slovenski les v celoti obdelati doma in ga ponuditi kot končni izdelek na tržišču. Sodelovanje obeh družb pomeni tudi ponoven zagon slovenske lesno-predelovalne industrije, ki danes deluje po načelu izvoza hlodovine in uvoza polizdelkov. Sicer je podjetje Lumar Hiše tudi eden od ambasadorjev slovenskega gospodarstva nacionalne kampanje za promocijo slovenskega gospodarstva na tujih trgih I feel Slovenia. Green. Creative. Smart., ki jo od leta 2019 vodi SPIRIT Slovenija.

Sklepna odprta razprava udeležencev

Dogodek je vsebinsko zaključila odprta razprava med raziskovalci, podjetji in dobavitelji tehnološke opreme o aktualnih izzivih razvoja v lesni in pohištveni panogi v luči sprememb v bolj krožno in trajnostno proizvodnjo. V razpravi so sodelovali priznani strokovnjaki Miha Humar iz Biotehniške fakultete UL, Bogdan Božac iz InnoRenew COE, Marko Krek iz podjetja KTP, Tamara Golmajer iz podjetja Intercet ter Rok Barbič, direktor podjetja Stilles.

Nove tehnologije, inovacije, sodobni materiali, drzna arhitektura in višja dodana vrednost

Udeleženci razprave so se strinjali, da smo bili v zadnjem času priča pomembnim korakom v lesarski industriji, ki so prispevali k hitrejšemu razvoju na vseh ključnih področjih - izdelkih, strojih in proizvodnji. Lesarstvo, tako v Sloveniji kot globalno, doživlja preporod, ki je rezultat več dejavnikov. Ozaveščanje o lesu kot okolju prijaznem materialu je povečalo zanimanje za njegovo uporabo, še posebej z razvojem modificiranega lesa in lesnih kompozitov. Poudarili so, da je nova generacija lesnih kompozitov omogočila razvoj sodobne in drzne lesne arhitekture, kar je odprlo vrata inovacijam in visoko dodani vrednosti v tem sektorju. Strinjali so se, da bo le z nadaljnjimi inovacijami, investicijami ter prilagodljivostjo na spreminjajoče se tržne pogoje in tehnološki napredek lesarska industrija ostala konkurenčna in trajnostna tudi v prihodnjih letih.

Razstava izdelkov študentov in dijakov lesarstva

Posebno obogatitev letošnjega dogodka so predstavljali razstavljeni izdelki iz lesa študentov in dijakov Višje strokovne šole za les in oblikovanje - Lesarske šole, ki so bili na ogled ves čas trajanja dogodka in so poželi veliko navdušenje udeležencev.

Vzporedno mednarodno poslovno srečanje

V času dogodka so bila v živo in preko spleta izvedena tudi  mednarodna poslovna srečanja podjetij s področja pohištva, lesene gradnje ter opreme.

Dogodek sta skupaj pripravila Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.

Video: Posnetek 5. DSL 2024 >>>

Vir: STA, MGTŠ, SPIRIT, OZS