Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com
POSVET V DS O 3. RAZVOJNI OSI

Posvet Quo vadis, 3. razvojna os? Retrospektiva projekta 2004-2023

19. 05. 2023
Avtor: Mira Črešnar
POSVET V DS O 3. RAZVOJNI OSI

Državni svet je danes organiziral posvet Quo vadis, 3. razvojna os? Retrospektiva projekta 2004-2023. Namen posveta je bil osvetliti zgodovino zadnjih dvajsetih let od prve uvrstitve načrtovanja in gradnje 3. razvojne osi v strateške dokumente države do danes in ugotoviti, kje so razlogi za počasno realizacijo projekta ter nasloviti kolateralno škodo, ki so jo zaradi zamud pri realizaciji projekta utrpela gospodarstva Koroške, Savinjsko-Šaleške, Zasavske, Posavske, Dolenjske in Belokranjske regije.

Pozdravne nagovore posveta sta izvedla predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič in državni svetnik Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Predsednik Državnega sveta je v nagovoru spomnil, da so državni svetniki v preteklih mandatih na pristojne inštitucije naslovili mnoga svetniška vprašanja in pobude, in dejal, da je bil kljub številnim mnenjem, pripombam, opozorilom in predlogom Državnega sveta in drugih zainteresiranih za rešitev problematike rezultat dosedanjih aktivnosti klavrn. »Dvajset let od prve uvrstitve načrtovanja in gradnje 3. razvojne osi v strateške dokumente države projekt še ni v celoti umeščen v prostor.  Šele konec leta 2017 so se začela izvajati prva javna naročila za pripravljalna dela za gradnjo ter izdelava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) ter za izvedbo gradnje (PZI), prva pripravljalna gradbena dela so se začela izvajati leta 2020. Do danes sta bila za severni del 3. razvojne osi sprejeta dva od štirih prostorskih načrtov. Na srednjem delu ni bil sprejet nobeden, južni del je prostorsko umeščen. Na poti od Koroške do Bele krajine je umeščenih 81 kilometrov hitre ceste, v izgradnji je precej manj,« je dejal in izpostavil, da je neustrezna cestna infrastruktura in s tem geografska osamitev vplivala na gospodarski in družbeni razvoj regij, saj je otežila dostop do trgov, zmanjšala turistični potencial in omejila mobilnost prebivalcev. Posledično je na tem območju moč zaznati večje izseljevanje in beg možganov ter manjši interes po vlaganjih. Vse to pa se odraža tudi v BDP-ju, ki zaostaja za državnim povprečjem, in redki poseljenosti.

Na posvetu, ki ga je povezoval novinar in publicist Slavko Bobovnik, so s prispevki nastopili Andrej Rajh, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, Lidija Kegljevič-Zagorc, članica uprave DARS d.d., Gregor Ficko, direktor GZS - Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, Peter Dermol, državni svetnik in predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, Aljaž Verhovnik, vodja iniciative za 3. razvojno os Hoč'mo cesto, Katja Pokeržnik, direktorica Koroške gospodarske zbornice, Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine, Dare Stojan, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Jernej Močnik, direktor Sij Metal Ravne d.o.o. Sledila je okrogla miza, na kateri je sodeloval tudi Peter Mirt, predsednik avtobusnih prevoznikov pri OZS. Posvet je povezoval novinar in publicist Slavko Bobovnik.

Poudarki posveta:

Razpravljavci so poudarjali, da slaba cestna infrastruktura ne pripomore k bolj učinkovitemu poslovanju podjetij v regijah ob 3. razvojni osi, zaradi slabih cest in izjemno dolgega potovanja pa podjetja težje pridobijo kvalificiran kader iz drugih regij. Pomemben vidik za hitrejše dokončanje cestne povezave je tudi dejstvo, da potencialni investitorji opažajo večja tveganja za investicijska vlaganja v regijo v fazi prestrukturiranja, za katero so načrtovana evropska sredstva. Poudarjeno je bilo tudi, da postopki umeščanja v prostor zamujajo predvsem v fazi upravnih postopkov, zamude pa ni moč v zadovoljivem obsegu nadoknaditi v fazi izgradnje. Državni sekretar v ministrstvu za infrastrukturo je zagotovil, da je izgradnja hitre ceste na trasi 3. razvojne osi prioriteta ministrstva in vlade, realizacija obstoječe časovnice posameznih faz gradnje pa realna in izvedljiva.

Posnetek posveta je dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=w5fCVMXDO1M

 

 

 

VIR: DS RS

Preberite tudi