Alkohol na delovnem mestu in v skupnosti: Skupni pristopi za zmanjševanje škode in krepitev zdravja

V Ljubljani se je uspešno zaključil strokovni posvet, ki je združil več kot 110 udeležencev iz zdravstvenih organizacij, medicine dela, podjetij, nevladnih organizacij ter predstavnikov lokalnih skupnosti. Dogodek sta organizirala Ministrstvo za zdravje in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) UKC Ljubljana.

Na posvetu so izpostavili problematiko alkohola kot pomemben javnozdravstveni in družbeni izziv, ki pomembno vpliva tudi na zdravje v skupnosti, varnost in dobrobit zaposlenih, ter spodbuditi razpravo o učinkovitih preventivnih, sistemskih in skupnostnih pristopih. Namen povezovanje različnih deležnikov in iskanje rešitev, ki presegajo zgolj individualno odgovornost posameznika je bil dosežen, prav tako tudi izmenjava izkušenj med prakso in odločevalci. Skupaj z udeleženci so oblikovali usmeritve za nadaljnje ukrepanje na nacionalni in lokalni ravni.

V uvodnih nagovorih sta generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje Vesna Marinko in predstojnica Kliničnega inštituta medicine dela, prometa in športa (KIMDPŠ) prof. dr. Metoda Dodič Fikfak poudarili, da je obravnava alkohola vprašanje kulture, družbenih norm in skupne odgovornosti.

Vesna Marinko je poudarila, da alkohol predstavlja pomemben dejavnik tveganja za zdravje, od številnih bolezni in rakavih obolenj do zasvojenosti. Izpostavila, da alkohol ni zgolj osebna odločitev, temveč družbeni problem, ki se odraža tako v skupnostih kot tudi delovnih okoljih: »Država ima pri tem pomembno vlogo, vendar tako razvejane in večplastne problematike ne more učinkovito nasloviti sama. Resnični premiki se zgodijo tam, kjer se povežejo skupnosti, delovna okolja, stroka in civilna družba ter kjer si odgovornost za spremembe razdelimo vsi. Zato smo v zadnjem obdobju na Ministrstvu za zdravje okrepili aktivnosti, sprejet je bil Državni program omejevanja pitja alkohola in zmanjševanja posledic, pripravili smo posodobljene smernice promocije zdravja na delovnem mestu, kjer je duševno zdravje in med ostalimi tudi problematika alkohola pridobila večji pomen. Namreč, alkohol je pogosto povezan s stresom, izgorelostjo, duševnim zdravjem in kroničnimi boleznimi, zato želimo delodajalcem ponuditi okvir za zgodnje prepoznavanje in preventivno delovanje in nudenje podpore zaposlenim pri usmerjanju v reševanje težav.«

Skupnostni pristopi in sistemski okvir

V prvem delu posveta so strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Inštituta Utrip in Ministrstva za zdravje predstavili podatke o razširjenosti pitja alkohola v Sloveniji ter učinkovite preventivne in skupnostne pristope. Razprava v okviru okrogle mize je poudarila, da alkohol ostaja globoko vpeta družbena praksa, zato so za dolgoročne spremembe nujni celostni in usklajeni ukrepi na nacionalni in lokalni ravni ter spremembe družbenih norm glede normalizacije alkohola.

V tem okviru je bilo poudarjeno, da je bil v zadnjem obdobju dosežen pomemben premik, saj je alkoholna politika v Sloveniji dobila jasnejše mesto med javnozdravstvenimi prioritetami. Ključni korak predstavlja sprejem prvega celovitega dvoletnega vladnega programa na področju alkohola konec leta 2024, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje in alkohol obravnava celostno – z vidika zdravja, varnosti, delovnega okolja, skupnosti in zaščite ranljivih skupin. Program postavlja okvir za dolgoročno in usklajeno delovanje ter jasno sporoča, da alkohol ni obrobna tema, temveč resen družbeni in javnozdravstveni izziv.

Ob tem je Ministrstvo za zdravje okrepilo medresorsko sodelovanje ter povezovanje zlasti na področjih vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, financ in kmetijstva, s strokovnimi zdravstvenimi institucijami, nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi in drugimi ključnimi deležniki.

Pomemben del aktivnosti Ministrstva za zdravje predstavlja tudi podpora raziskavam in sofinanciranje nevladnih organizacij, ki delujejo na področju preventive, obravnave in podpore posameznikom ter skupnostim. Razprave so se opirale tudi na podatke mednarodnih in nacionalnih raziskav, ki omogočajo natančno spremljanje trendov. Ti kažejo nekatere spodbudne premike, kot sta trend zmanjševanja pitja alkohola med mladimi in naraščanje deleža abstinentov. Hkrati pa podatki opozarjajo, da se mladostniki z alkoholom srečujejo zelo zgodaj in ga pogosto dobijo v domačem ali lokalnem okolju, kar poudarja odgovornost odraslih, skupnosti in družbenih norm.

Alkohol na delovnem mestu – vloga delodajalcev in medicine dela

Drugi del posveta je bil namenjen alkoholu na delovnem mestu. Strokovnjaki KIMDPŠ, NIJZ, zdravstvenih domov ter predstavniki delodajalcev in inšpektorata za delo so predstavili vpliv alkohola na delazmožnost, varnost in produktivnost ter vlogo medicine dela pri zgodnjem prepoznavanju tveganega in škodljivega pitja. V razpravah je bilo poudarjeno, da imajo delovna okolja pomemben potencial za preprečevanje tveganj in krepitev zdravja.

Posebna pozornost je bila namenjena tudi mladim kot bodočim delavcem ter možnostim zgodnjega ukrepanja. Ob tem so bile predstavljene tudi priložnosti za prepoznavo oseb s težavami ter različne oblike pomoči in podpore tako z vidika zdravstvenih pregledov delavcev, javno-zdravstvenih preventivnih programov in obravnavo ter podpore delodajalcem.

V tem okviru so bile predstavljene tudi posodobljene Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki so trenutno v postopku sprejema. Smernice področje problematike alkohola jasno umeščajo v okvir zdravja in varnosti pri delu ter poudarjajo sistemski in organizacijski pristop, ki presega individualno odgovornost zaposlenih. Namenjene so podpori delodajalcem in strokovnim delavcem pri zgodnjem prepoznavanju tveganj, preventivnem delovanju ter usmerjanju zaposlenih v ustrezno pomoč. Poseben poudarek je bil namenjen umeščanju alkohola v širši kontekst duševnega zdravja, psihosocialnih obremenitev in tudi delovnih pogojev, saj se tveganje za škodljivo pitje pogosto prepleta s stresom, izgorelostjo in drugimi stiskami v delovnem okolju.

V okviru okroglih miz so predstavniki podjetij in strokovnih institucij predstavili primere dobrih praks ter razpravljali o izzivih pri preprečevanju in obravnavi rabe alkohola v delovnem okolju. Poudarjeno je bilo, da politika ničelne tolerance do alkohola ne pomeni omejevanja, temveč ustvarjanje varnejših, bolj zaupanja vrednih in podpornih delovnih okolij.

Sklepi posveta in nadaljnje usmeritve

Udeleženci so se strinjali, da večjega preboja na področju alkohola ni mogoče doseči z enim ukrepom ali enim resorjem. Ključni izzivi za prihodnje obdobje so nadaljnja krepitev medresorskega sodelovanja, večji poudarek na izvajanju sprejetih politik in programov ter postopno spreminjanje kulture in družbene sprejemljivosti pitja alkohola. Ob tem so udeleženci izpostavili potrebo po nadaljnjih strokovnih srečanjih, podpori izvajanju ukrepov v praksi ter krepitvi znanja in kompetenc vseh, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko alkohola.

Posvet je znova potrdil, da so zavezništva med državo, stroko, delodajalci, nevladnimi organizacijami in skupnostmi ključna za zmanjševanje škode, zaščito zdravja in ustvarjanje bolj varnih delovnih in življenjskih okolij.

Vir: MZ