Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Danes od polnoči pocenitev pogonskih goriv in kurilnega olja

21. NOVEMBER 2022  |   Jasmina Malnar Molek

Najvišji dovoljeni drobnoprodajni ceni dizla in 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina (NMB-95) izven avtocestnega križa bosta v naslednjem 14-dnevnem obdobju, torej od jutri, 22. novembra, do vključno ponedeljka, 5. decembra 2022, znašali 1,623 evra za liter dizelskega goriva in 1,464 evra za liter NMB-95. Obenem bo nova najvišja dovoljena drobnoprodajna cena kurilnega olja znašala 1,306 evra na liter.

Dizelsko gorivo bo tako cenejše za skoraj deset centov (9,5) na liter, NMB-95 pa za skoraj dva centa (1,8) kot v preteklem 14-dnevnem obdobju. Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena kurilnega olja bo nižja za skoraj 10 centov (9,5) na liter kot v preteklem 14-dnevnem obdobju.

Marže trgovcev so v skladu z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov izven območja avtocest in hitrih cest omejene in lahko znašajo največ 0,0983 evra za liter dizelskega goriva in 0,0994 evra za liter NMB-95 ter za kurilno olje največ 0,08 evra za liter.

Liter dizla bo na bencinskih servisih izven avtocestnega križa v novem obdobju 1,623 evra na liter, kar pri 50-ih litrih znese 81,15 evra. Če ne bi regulirali cen dizla in hkrati potrošnike oprostili plačila okoljskih dajatev, bi po naših ocenah, kjer smo upoštevali vse v preteklosti veljavne davke in prispevke, za liter dizla bilo potrebno odšteti okoli 1,774 evra na liter. Pri 50-ih litrih bi plačali 88,70 evrov, kar pomeni, da pri 50-litrskem tanku pri točenju dizla potrošnik prihrani 7,55 evra.

Za liter NMB 95 bo na bencinskih servisih izven avtocestnega križa v novem 14-dnevnem obdobju potrebno plačati 1,464 evra na liter, pri 50-ih litrih to znese 73,20 evra. Če ne bi regulirali cen NMB 95 in hkrati potrošnike oprostili plačila okoljskih dajatev, bi po naših ocenah, kjer smo upoštevali vse v preteklosti veljavne davke in prispevke, za liter NMB 95 bilo potrebno odšteti okoli 1,567 evra na liter. Potrošnik bi za 50 litrov plačal 78,35 evrov, kar pomeni, da pri 50-litrskem tanku pri točenju NMB 95 potrošnik privarčuje 5,15 evra.

Za liter kurilnega olja bo v novem 14-dnevnem obdobju potrebno plačati 1,306 evra na liter. Pri naročeni količini 1.000 litrov kurilnega olja bo potrošnik tako plačal 1.306 evrov (brez prevoza). Če ne bi regulirali cen kurilnega olja in hkrati potrošnike oprostili plačila okoljskih dajatev, bi bilo po naših ocenah, kjer smo upoštevali vse v preteklosti veljavne davke in prispevke, potrebno odšteti okoli 1,404 evra na liter. Potrošnik bi za nakup 1.000 litrov plačal 1.404 evrov, kar pomeni, da pri 1.000-litrskem rezervoarju potrošnik privarčuje 98 evrov.


Cene pogonskih goriv na avtocestnem križu se oblikujejo prosto, katere ceste so avtoceste in hitre ceste pa določa Uredba o kategorizaciji državnih cest.

Cene omenjenih naftnih derivatov se bodo tudi v prihodnje izračunavale na podlagi metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu (vir: angleško PLATT'S European Marketscan) in gibanju tečaja ameriški dolar - evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov. Za naftne derivate se štejejo 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin, dizelsko gorivo brez dodatkov in kurilno olje.


Preberite si več informacij o cenah naftnih derivatov ter preverite aktualne cene na posameznih bencinskih črpalkah.

Vir: MGRT

Preberite tudi:

Skupna izjava delodajalskih organizacij o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize žal ne rešuje osnovnega problema, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjamo, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. V gospodarstvu smo pričakovali, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo. Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi. V tem primeru tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj je omejen na največ 30 delovnih dni. Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh. Predlog zakona sicer vsebuje nekatere pripombe gospodarstva, in sicer je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se pri upravičencu, ki je bil v letu 2021 zaprt zaradi odloka vlade (posledica epidemije COVID-19), lahko kot referenčno obdobje šteje enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar potrjuje z izjavo. Vključena pa je tudi pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, ki jo predvideva evropski okvir, za katero pa je še potrebno pridobiti formalno priglasitev Evropske komisije. V predlog zakona je bilo dodano tudi določilo, da podjetja, ki so upravičene do pomoči, ki presega 4 milijone evrov, ob izpolnjevanju dodatnih zaostrenih pogojev, bodo morala pridobiti še naknadno potrditve vlade s posebnim sklepom. Po drugi strani je vlada, brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva, v predlog zakona vnesla dodatno omejitev, in sicer, da bodo podjetja, ki imajo zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 evrov na MWh oziroma zakupljen zemeljski plin po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, upravičena le do enostavne pomoči, se pravi za najmanjšo od petih predvidenih oblik pomoči. S tem ukrepom je vlada v bistvu postavila spodnjo mejo obljubljenega koridorja, ne pa tudi zgornje meje, kar podjetja že od samega začetka zahtevajo in pričakujejo. Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja. Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo pa je predpogoj za družbeno blaginjo. Pričakujemo, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč kot jo zasluži, sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju. S spoštovanjem, Predsednik GZS Tibor Šimonka Predsednik OZS Blaž Cvar Predsednica TZS Mariča Lah Predsednik ZDS Marjan Trobiš Predsednik ZDOPS Marko Lotrič
Pišite nam