Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com
PRESOJA USTAVNOSTI

Državni svet s 13 organizacijami za presojo ustavnosti dohodninskih sprememb

19. 01. 2023
Avtor: Mira Črešnar
PRESOJA USTAVNOSTI

Državni svet s 13 gospodarskimi in kmetijskimi organizacijami ustavnemu sodišču predlaga, da ugotovi protiustavnost izpodbijanih določb novele zakona o dohodnini. Predlagajo, da sodišče to obravnava absolutno prednostno in da začasno zadrži izvrševanje izpodbijanih določb novele. Danes so zagnali tudi peticijo za nižje davke.

Pobudniki so po besedah Sonje Šmuc, ki zastopa skupino podjetij z notranjim lastništvom, zagnali peticijo nizjidavki.si, ki jo je po njenih besedah podpisalo več kot 4500 zaposlenih. "Pozivamo vse, ki se z nami strinjajo, da jo podpišejo," je povedala na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.

Državni svet je začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb predlagal, ker bi njihovo izvrševanje bo besedah ustavnega pravnika Mateja Avblja povzročilo več težko popravljivih ali nepopravljivih škodljivih posledic. Te bi občutili vsi davčni zavezanci, je povedal. "Novela posega v ustavne pravice vseh državljanov," je dodal predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je zakon v določenih delih neustaven, bo to dobro za različne skupine ljudi. In to vključno s prejemniki minimalne plače, mladimi, delovno aktivnimi, samostojnimi podjetniki, visoko izobraženimi kadri, podjetji, ki bi jim nov zakon otežil notranje lastništvo, in kmeti na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, je naštel.

"Iz ustave izhaja, da imata zakonodajalec in vlada pravico urejati davčni sistem ter nalagati, spreminjati in višati davke, vendar mora to storiti na ustavno skladen način. Iz te zahteve izhaja, da temu ni bilo tako," je povedal Avbelj. Ker je bil zakon sprejet po nujnem postopku, ne da bi predlagatelj za to navedel razloge, ki jih zahteva ustava, je po njegovih besedah prišlo do formalne kršitve ustave.

Po vsebinski plati so zahtevo za ustavnost podali, ker je do davčnih sprememb prišlo brez utemeljenih razlogov v javnem interesu, predlagatelj pa v številnih primerih ni ponudil nobenega ustavno dopustnega razloga. Tako je prišlo do posega v načelo zaupanja v pravo, v določenih primerih pa gre tudi za retroaktivni poseg in kršitev načela socialne države v kombinaciji z načelom pravne države.

Pri tem je izpostavil določanje splošne dohodninske olajšave in to, da stroški, ki so nujni za preživljanje posameznika, ne smejo biti obdavčeni. Namesto da bi se ta povečevala do 8000 evrov, kolikor naj bi ti znašali, jo vlada znižuje s 5500 na 5000 evrov, je dodal izvršni direktor gospodarske zbornice Mitja Gorenšček. Enako neustavno je vlada ravnala, ker ni uskladila olajšav in dohodninske lestvice.

Gorenšček je opozoril, da se je z letošnjim letom minimalna plača povečala za slabih 13 odstotkov, marsikomu pa se bo plača zaradi novele znižala. Na srednji rok pa se bodo plače zmanjšale vsem, denimo prejemniku povprečne plače se bo dohodek v treh letih zmanjšal od 1200 do 1300 evrov, je ponazoril.

Gorenšček, generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik in direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo so izpostavil, da se od vseh vlad pričakuje stabilno davčno okolje. Signal, ki se ga z novelo pošilja podjetjem, investitorjem in talentom, je po njihovem slab. Neprimerno je, da se v teh razmerah dodatno obremenjuje gospodarstvo, je dodal predsednik obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar.

"Hrvaška, ki je v evrskem in schengenskem območju, bo pridobila marsikaterega novega tujega investitorja, tudi slovenskega," je dejala Vodnik, Zadravec Caprirolo pa je povedala, da se zaposleni v bančnem sektorju odločajo za selitev davčnega rezidentstva denimo na Slovaško.

Šmuc je v imenu skupine podjetij z notranjim lastništvom opozorila na to, da novela ubija sistem notranjega lastništva v Sloveniji. "Če hoče zaposleni, ki ima delnice ali delež v podjetju, v katerem dela ali je delal, svoj delež prodati nazaj podjetju, je lahko do 25-odstotno bolj obdavčen, kot če ga proda tujcu ali tretji osebi," je orisala težavo.