EU dogovor o čisti industriji: Načrt za konkurenčno, trajnostno in odporno evropsko industrijo

Evropska komisija je predstavila Dogovor o čisti industriji, ambiciozen poslovni načrt za krepitev konkurenčnosti in odpornosti evropske industrije. Cilj dogovora je pospešiti razogljičenje, hkrati pa zagotoviti prihodnost proizvodnje v Evropi.

Industrijski sektorji se soočajo z visokimi stroški energije in nelojalno svetovno konkurenco, zato je nujno zagotoviti podporo. Dogovor razogljičenje postavlja v središče kot gonilo rasti, saj podjetjem in vlagateljem ponuja gotovost in predvidljivost, da bo Evropa ostala na poti proti razogljičenemu gospodarstvu do leta 2050.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob predstavitvi poudarila pomen ohranjanja industrijske proizvodnje v Evropi: "Evropa je celina industrijskih inovacij in proizvodnje, a povpraševanje po čistih izdelkih upada, investicije pa se selijo drugam. Dogovor o čisti industriji bo zmanjšal ovire, ki zavirajo podjetja, in okrepil poslovne razloge za proizvodnjo v Evropi."

Ključni ukrepi dogovora

Dogovor zajema več ključnih področij, ki bodo omogočila prehod na čistejšo in konkurenčnejšo industrijo:

1. Nižji stroški energije
Komisija je sprejela akcijski načrt za cenovno dostopno energijo, s katerim želi industriji, podjetjem in gospodinjstvom znižati stroške. Ukrepi vključujejo pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije, elektrifikacijo in izboljšanje energetske učinkovitosti ter zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv.

2. Povečanje povpraševanja po čistih proizvodih
Z uvedbo akta o pospeševanju razogljičenja industrije bo spodbujena uporaba trajnostnih in evropsko proizvedenih izdelkov v javnem in zasebnem naročanju. Prav tako bo uvedena prostovoljna oznaka ogljične intenzivnosti za industrijsko blago, začenši z jeklom leta 2025, nato cementom.

3. Financiranje čistega prehoda
Dogovor mobilizira več kot 100 milijard evrov za podporo čisti proizvodnji v EU. Komisija bo okrepila sklad za inovacije, predlagala ustanovitev banke za razogljičenje industrije in prilagodila regulativni okvir za olajšanje vlaganj v čiste tehnologije.

4. Spodbujanje inovacij in industrijske preobrazbe
Dogovor se osredotoča na dva ključna sektorja:

• Energijsko intenzivne panoge, ki potrebujejo podporo pri razogljičenju in elektrifikaciji.

• Sektor čistih tehnologij, ki je osrednjega pomena za prihodnjo konkurenčnost in rast. Komisija bo pripravila akcijske načrte za avtomobilsko industrijo, jeklarstvo, kovinsko in kemijsko industrijo ter industrijo čistih tehnologij.

5. Zagotavljanje dostopa do usposobljene delovne sile
V okviru dogovora bo Komisija vzpostavila unijo spretnosti ter podprla sektorske spretnosti s sredstvi iz programa Erasmus+. Spodbujena bodo kakovostna delovna mesta in socialne pogojenosti.

6. Delovanje na svetovni ravni
EU bo okrepila sodelovanje s svetovnimi partnerji za diverzifikacijo dobavnih verig in zaščito pred nelojalno konkurenco, hkrati pa poenostavila mehanizme trgovinske zaščite.

Krožno gospodarstvo in dostop do materialov

Kritične surovine so ključne za evropsko industrijo, zato mora EU zmanjšati odvisnost od nezanesljivih dobaviteljev. Krožno gospodarstvo predstavlja osrednji del strategije za razogljičenje in učinkovito rabo virov. Komisija bo:

• vzpostavila mehanizem za združevanje povpraševanja po kritičnih surovinah;

• ustanovila center EU za kritične surovine, ki bo omogočal skupne nabave in boljše pogajalske pogoje;

• leta 2026 sprejela akt o krožnem gospodarstvu, ki bo pospešil prehod k ponovni uporabi redkih materialov in zmanjšal odvisnost EU od uvoza, hkrati pa ustvarjal kakovostna delovna mesta.

Dogovor o čisti industriji tako predstavlja celovit načrt za prihodnost evropske industrije, ki bo konkurenčna, trajnostna in odporna na globalne izzive.

Kaj dogovor pomeni za Slovenijo?

Slovenija kot del evropske industrijske verige bo imela koristi od ukrepov za nižje stroške energije in financiranja čistega prehoda. To bo še posebej pomembno za slovenske energetsko intenzivne panoge, kot so jeklarska in kemijska industrija, ki se soočata z visokimi stroški surovin in energije. Povečana podpora čistim tehnologijam bo omogočila razvoj inovativnih rešitev ter okrepila konkurenčnost slovenskih podjetij na globalnem trgu. Prav tako bo spodbuda krožnemu gospodarstvu pripomogla k učinkovitejšemu upravljanju z viri ter zmanjšanju odvisnosti od uvoza surovin, kar bo pozitivno vplivalo na trajnostni razvoj slovenskega gospodarstva.

Slovenski center za krožno gospodarstvo

Slovenija je vzpostavila Slovenski center za krožno gospodarstvo, ki bo deloval kot osrednje stičišče za razvoj in implementacijo trajnostnih rešitev. Cilj centra je spodbujanje ponovne uporabe surovin, optimizacija materialnih tokov in zmanjšanje odpadkov v industriji. Center bo sodeloval z gospodarstvom, raziskovalnimi ustanovami in vladnimi organi pri uvajanju inovativnih tehnologij, ki bodo slovenskim podjetjem omogočale lažji prehod na krožno gospodarstvo. Prav tako bo imel pomembno vlogo pri povezovanju slovenskih podjetij z evropskimi programi financiranja ter iskanju novih poslovnih priložnosti na področju trajnostne proizvodnje.