Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com Ustanova za humanitarno pomoč obrtnikom
INŠPEKCIJE

Inšpektorat bo po 1.7. izvajal nadzor nad izplačilom regresa za letni dopust

01. 07. 2026
Avtor: Nina Ličar
INŠPEKCIJE

1. julij je skrajni rok za izplačilo regresa za letni dopust, znesek regresa pa mora biti najmanj v višini minimalne plače, kar pomeni, da mora delodajalec v letu 2026 delavcem izplačati najmanj 1.481,88 evrov regresa. Zavezujoča kolektivna pogodba pa lahko določa tudi višji znesek regresa, ki ga je delodajalec dolžan izplačati.

Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, je upravičen do sorazmernega dela regresa. Pravico do regresa za letni dopust imajo tudi delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, vendar se ta sorazmerno prilagodi delovnemu času, določenem v pogodbi o zaposlitvi.

Regres za letni dopust lahko delodajalec izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Takšna izjema velja, če delodajalca pesti nelikvidnost, vendar še to le, če delodajalcu to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Inšpektorat za delo izplačilu regresa za letni dopust (in tudi na splošno izplačilu plače in drugih prejemkov) že vrsto let namenja ključno pozornost v svojih nadzorih. Tudi v letu 2026 bodo po 1. juliju izvajali usmerjeno akcijo nadzora glede izplačevanja regresa, pri čemer bo nadzor prednostno usmerjen k tistim, ki so v preteklosti že kršili določbe predpisov glede plačila za delo in zaposlujejo večje število delavcev. Pri tem bodo ponovno sodelovali tudi s Finančno upravo (FURS). 

Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja prekršek, za katerega so določene globe. Delodajalcu grozi kazen v višini od 3000 do 20.000 evrov. Manjšim delodajalcem – ki zaposlujejo deset ali manj delavcev (to so lahko pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost) – pa se lahko izreče kazen v višini od 1500 do 8000 evrov. Odgovorni osebi delodajalca pravne osebe ter odgovorni osebi v državnem organu ali lokalni skupnosti pa grozi kazen v višini od 450 do 2000 evrov.

Neizplačilo regresa za letni dopust lahko za delodajalca pomeni tudi negativne posledice pri uveljavljanju drugih pravic. Na primer, lahko zaradi tega dobi prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, je omejen pri sodelovanju v postopkih javnega naročanja ter ima omejitve pri ustanavljanju družb. Tudi zato je pomembno, da delodajalci dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti glede izplačila regresa za letni dopust, in s tem zagotavljajo spoštovanje pravic delavcev ter izboljšujejo delovne pogoje v podjetjih. 

Vir: IRSD