Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Kaj na delovnopravnem področju izhaja iz mega anti korona zakona

29. MAREC 2020  |   Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Mega anti korona zakon je bil na Vladi sprejet v soboto, 28. marca 2020. Predvidoma naj bi bil v Državnem zboru sprejet okrog 1. aprila.

Uvodoma opozarjam, da je za bralca in za pravilno interpretacijo zelo pomembno poznavanje ZIUPPP (Ur. l. RS, št. 36/2020), ki velja od 29. marca dalje in osnutka mega anti korona zakona. Slednji namreč ZIUPPP v določenih delih bistveno spreminja.

Mega anti korona zakon določa ukrepe za april in maj 2020 (v nekaterih primerih še od 12. 3 do konca marca). ZIUPPP pa določa ukrepe od 29. marca do 30. septembra 2020.

 

Vse spodaj zapisano izhaja iz zakona, sprejetega na Vladi, zato bo v fazi zakonodajnega postopka lahko prišlo še do (bistvenih) sprememb.

 

I. ČAKANJE NA DELO (POSLOVNI RAZLOG IN VIŠJA SILA)

 

Kaj zakon šteje za višjo silo?

- varstvo otrok zaradi zaprtja šol in vrtcev,

- nezmožnost prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza,

- zaprtje mej s sosednjimi državami.

 

Kateri delodajalci bodo lahko uveljavljali celotno povračilo nadomestila plače za april in maj 2020?

Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

– neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,

– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno.

 

Kdaj delodajalec delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati?

- Če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

- Ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost.

- Če je nad njim uveden postopek stečaja.

 

Kako delodajalec delavca napoti na čakanje na delo?

Delodajalec napoti delavca na čakanje na delo s pisno odredbo. Le-ta je tudi priloga k vlogi na ZRSZ.

V odredbi delodajalec določi obveznost delavca, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo tudi v času izvajanja ukrepa, če to zahtevajo potrebe delovnega ali proizvodnega procesa (npr. dodatna naročila). Delavec se lahko vrne na delo do 7 zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.

 

Kakšne roke in postopek mora delodajalec spoštovati, da bo upravičen do povračila nadomestila plače?

Vlogo bo delodajalec vložil na ZRSZ samo elektronsko. Vse vloge, vložene po ZIUPPP, se bodo obravnavale po Mega koroni. Delodajalec mora vlogo vložiti v 8 dneh od napotitve, najkasneje pa do 31. 5. 2020. Vlogi je potrebno priložiti izjavo o upadu prihodkov/višji sili in odredbo o čakanju na delo. ZRSZ bo odločil v 8 dneh s sklepom.

Kakšna bo višina nadomestila plače za delavca in koliko in kdaj bo delodajalec dobil povrnjeno od države?

Za čakanje na delo iz poslovnega razloga in višje sile znaša nadomestilo plače 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača in ne več kot znaša povprečna plača v RS.

Izplačana nadomestila plač delavcev za april in maj 2020, država povrne (100 % neto in vsi socialni prispevki).

Od 13. 3. do 31. 3. 2020 pa država krije vse socialne prispevke od nadomestila plače za čakanje na delo iz poslovnega razloga in višje sile. Povračilo nadomestila se izplačuje mesečno, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Sankcije za delodajalca:

Če delodajalec delavcu ne izplača neto nadomestila, odreja nadurno delo ali ZRSZ ne sporoči rotacije delavca/konca višje sile – mora vrniti prejeta sredstva x 3!

II. DELAVCI, KI DELAJO

- Država krije PIZ I in II za plačo april in maj 2020.

- Delodajalec mora vsakemu zaposlenemu za april in maj, ki dela plačati krizni dodatek 200 eur (oproščen plačila davkov in prispevkov), če delavčeva zadnja plača ni presegla 3x minimalne plače.

 

 

Samozaposleni

brez delavcev

Delavci

Delavci

Samozaposleni ter družbeniki, ki so tudi poslovodje

 

Odlog plačila prispevkov

 

Čakanje na delo/karantena

 

Čakanje na delo/višja sila

 

Delavci, ki delajo

Bolniška (bolezen, poškodba)

Temeljni dohodek

Prispevki

Bolniška (bolezen, poškodba)

 

ZIUPPP (velja od 29. 3. dalje)

 

Mega anti korona zakon (sprejet na Vladi 28. 3. 2020)

Marec

 

Odlog plačila prispevkov

Od 29. 3. dalje

40 % nadomestila povrne država

(od bruto I) in za karanteno od 1. dne dalje v breme ZZZS

Od 13. 3. do 31. 3. država povrne vse socialne prispevke od nadomestil plač

 

 

Marec 350, april 700 in maj 700 eur

 

April

 

 

 

država povrne 100 % od 80 % nadomestila plače in vse socialne prispevke (ne manj od MP in ne več od povprečne plače v RS)

in za karanteno od 1. dne dalje v breme ZZZS

Država povrne PIZ I in II (15,5 % + 8,85 %) – tudi če so na LD in krizni dodatek 200 eur (oproščen plačila soc. prispevkov in davkov), če njegova zadnja plača ni presegla 3x MP

 

Od uveljavitve zakona do 31. 5. 2020 od 1. dne dalje v breme ZZZS

 

100 % oprostitev plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja

 

Od uveljavitve zakona do 31. 5. od 1. dne dalje v breme ZZZS

Maj

Junij

 

 

 

40 % nadomestila povrne država

(od bruto I) in za karanteno od 1. dne dalje v breme ZZZS

 

 

Julij

 

Avgust

 

September

 

Preberite tudi:

Pišite nam