Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com
ZOPNN-F

Kako pravilno izpeljati postopek čakanja na delo

11. 08. 2023
Avtor: Dušan Bavec
ZOPNN-F

Eden od ukrepov na področju dela, ki ga omogoča interventna zakonodaja, ki je začela veljati danes, je tudi ukrep čakanja na delo. Ukrep sicer ni bil sprejet v takšni meri kot smo pričakovali v delodajalskih asociacijah, saj smo predlagali, da bi bili delodajalci, ki so absolutno poplavljeni, bili upravičeni do 100 % povrnitve nadomestil plač, dobavitelji, katerih poslovanje je pretežno odvisno od »delodajalcev poplavljencev«, pa v višini 80 %.

Spremembe ZIUOPZP obarvane rdečo.

Kljub vsemu bo tudi uzakonjena pomoč v nižji višini od pričakovane marsikateremu delodajalcu prišla v poštev kot zelo dobrodošla.

Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav, razen neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti in ima na dan 2. avgust 2023 več kot deset zaposlenih, pa tudi ne tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Ta ukrep je predviden za obdobje treh mescev, torej za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023. V primeru, da bo vlada izkoristila zakonsko možnost, da ta ukrep podaljša do konca leta, bo možnost odreditve čakanja na delo imel seveda tudi delodajalec.

Kaj mora postoriti delodajalec?

Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo (vzorec odredbe je na naših spletnih straneh). V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Delodajalec lahko delavca pozove, da se vrne na delo do sedem delovnih dni. Takšno zahtevo mora delodajalec delavcu posredovati vsaj en dan pred vrnitvijo na delo in sicer praviloma v pisni obliki ali po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in njegovo uporabo nalaga delodajalec oziroma v primeru nezmožnosti pisne komunikacije na drug ustrezen način.

Kakšno nadomestilo plače pripada delavcu?

V času čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, kar pomeni 80 % osnove iz 7. odst. 137. člena ZDR-1., toda takšno nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.

Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, kar dejansko pomeni 100 % osnove iz z. odst. 137. člena.

Kakšen znesek delodajalcu pokrije država?
Delodajalec bo upravičen do delnega povračila nadomestila plače v višini 80 % nadomestila plače, pri čemer obstaja zgornji limit v višini povprečne mesečne plače v RS za mesec maj 2023. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

V ta namen mora delodajalec podati vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri zavodu za zaposlovanje v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona, lahko vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh od uveljavitve tega zakona. Da ne bo po nepotrebnem kakih zavrnitvenih odločb, kaže pojasniti, da pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec, nad katerim je uveden postopek stečaja ali ki je v likvidacijskem postopku.

Vlogi mora delodajalec priložiti:

– izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da v obdobju, za katerega uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, zaradi posledic poplav ne more zagotavljati dela delavcem,

– dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,

– izjavo, da je zaposlenim do dneva vložitve vloge izplačal plačo in vsa nadomestila plače.

Zavod naj bi o vlogi odločil v 15 dneh od prejema popolne vloge z odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu na podlagi vloženega zahtevka za povračilo izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja. Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Delodajalec mora zahtevek za delno povračilo nadomestila plače na podlagi predhodno izdane odločbe o delnem povračilu nadomestila plače vložiti najpozneje do 30. junija 2024.

Kakšne obveznosti ima delodajalec?

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo na podlagi tega podpoglavja mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače. V tem obdobju delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila in tudi za obdobje po prenehanju prejemanja delnega povračila nadomestila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do delnega povračila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja. Prav tako je nujno vedeti, da delodajalec ne more uveljavljati delnega povračila nadomestila plače za delavca v času teka odpovednega roka.

Če delodajalec ravna v nasprotju z zgornjimi obveznostmi mora prejeta sredstva v celoti vrniti. Prav tako mora prejeta sredstva vrniti v celoti delodajalec, če začne postopke likvidacije na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

– prejemanja sredstev ali

– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
Enako velja, če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo.  

Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače mora v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem obvestiti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema delnega povračila nadomestila plače do dneva vračila. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz tega odstavka izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.

Nikar ne pozabiti niti na kazenske določbe, saj je za nekatere kršitve iz tega ukrepa zagrožena globa za delodajalca v višini 3.000 do 20.000 €, za tistega, ki ima status manjšega delodajalca (to je delodajalec, ki zaposluje 10 ali manj zaposlenih) pa od 1.500 € do 8.000 €.

V kolikor delodajalec oceni, da kljub opisani začasni pomoči države iz predmetnega interventnega zakona ne bo mogel normalno poslovati, pa se vsekakor lahko odloči tudi za klasično odpoved iz poslovnih razlogov, saj izguba poslovnega prostora zaradi poplave zagotovo predstavlja utemeljen poslovni razlog zaradi katerega ne obstaja nadaljnja potreba zaposlenih za opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.  Seveda pa je sestavni del take odpovedi tudi odpravnina.

 

Preberite tudi