Kakšen regres in do kdaj morajo zaposlenim izplačati delodajalci gostinci v letu 2025?

Konec leta 2024 je bila sklenjena nova Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (v nadaljevanju KPGT), (objavljena v Ur. list RS, št.  112/2024 z dne 27. 12. 2024), ki velja za določen čas, do konca leta 2028.

Kot predstavnika delodajalcev sta jo sklenila Turistično gostinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije GIZ, sekcija za gostinstvo in turizem, ne pa tudi OZS.

KPGT že v svojem normativnem delu in ne v tarifni prilogi, v 69. členu vsebuje tudi določbo o regresu za letni dopust.

Glede same pravice do regresa ta določba iz KPGT napotuje na uporabo 131. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1, npr. glede sorazmernosti, obsega po dvanajstinah, višine pri zaposlitvi za krajši delovni čas itd.

Višina in rok za izplačilo regresa v letu 2025:

Kot skrajni rok za izplačilo regresa je določen konec junija tekočega leta in ne 1. julij kot to omogoča ZDR-1. To pomeni, da morate regres za leto 2025 izplačati najkasneje v ponedeljek 30. 6. 2025 v kolikor tega še niste storili.

Tako kot tudi nekatere druge panožne kolektivne pogodbe tudi ta KPGT dopušča, da se primeru nelikvidnosti delodajalca regres za letni dopust lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta.

Iz določbe 69. člena KPGT izhaja, da višina regresa za letni dopust za leto 2025 znaša 1.600,00 EUR. Za nadaljnja leta pa se predvideva, da stranki KPGT v mesecu maju obravnavata višino regresa za letni dopust za posamezno tekoče leto do konca leta 2028.

Ali ta Kolektivna pogodba zavezuje vse delodajalce, ki opravljajo gostinsko dejavnost?

Nikakor ne. Iz določbe 2. člena, ki opredeljuje stvarno veljavnost te nove KPGT izhaja, da velja za delodajalce v zasebnem sektorju, ki poslujejo na pridobiten način in kot glavno dejavnost opravljajo eno od navedenih dejavnosti:

55.100 – Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov

55.201 – Počitniški domovi in letovišča

55.202 – Turistične kmetije s sobami

55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom

55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča

55.209 – Druge nastanitve za krajši čas

55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov

55.900 – Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve

56.101 – Restavracije in gostilne

56.102 – Okrepčevalnice in podobni obrati

56.103 – Slaščičarne in kavarne

56.104 – Začasni gostinski obrati

56.105 – Turistične kmetije brez sob

56.210 – Priložnostna priprava in dostava jedi

56.290 – Druga oskrba z jedmi

56.300 – Strežba pijač

77.340 – Dajanje vodnih plovil v najem in zakup

79.110 – Dejavnost potovalnih agencij

79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj

79.900 – Rezervacije in druge s potovanji povezane de­javnosti

85.510 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije

86.220 – Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost

92.001 – Dejavnost igralnic

92.002 – Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah

93.110 – Obratovanje športnih objektov

93.120 – Dejavnost športnih klubov

93.130 – Obratovanje fitnes objektov

93.190 – Druge športne dejavnosti

93.210 – Dejavnost zabaviščnih parkov

93.291 – Dejavnost marin

93.292 – Dejavnost smučarskih centrov

93.299 – Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.

Izhajajoč iz določb Zakona o kolektivnih pogodbah in dejstva, da (še) nima statusa razširjene veljavnosti, pa je treba pojasniti, da ta nova KPGT avtomatično oz. obvezno zavezuje delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo eno izmed zgoraj naštetih dejavnosti po SKD, toda le v primeru, če so člani delodajalskih organizacij, podpisnic na delodajalski strani, to sta kot že zapisano zgoraj, Turistično gostinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije GIZ, sekcija za gostinstvo in turizem.

Delodajalce, ki so torej le člani OZS, četudi kot glavno dejavnost opravljajo kako od v 2. členu naštetih dejavnosti, ta nova KPGT ne zavezuje k avtomatični uporabi.

Seveda pa se ta nova KPGT lahko uporablja na prostovoljni osnovi, v kolikor se tako dogovori z zaposlenimi in uporabo le-te tudi opredeli oz. določi v pogodbi o zaposlitvi.

Če gre za člana OZS, ki opravlja gostinsko dejavnost in ni hkrati že tudi član ene od delodajalskih organizacij, podpisnic te nove KPGT in se v nobeno od le-teh tudi v bodoče ne želi včlaniti, se nova KPGT lahko uporabi kot primerljiva. Da bo temu tako, naj se ob novem zaposlovanju v preambulo pogodbe o zaposlitvi poleg ZDR-1 navede tudi nova KPGT, za že zaposlene pa naj se sklene aneks k obstoječim pogodbam o zaposlitvi in se v preambuli enako kot prej opisano navede, da se poleg ZDR-1 uporablja še nova KPGT. Zgolj za vsak slučaj opozarjam, da je aneks veljaven le v kolikor se z njim strinjata obe pogodbeni stranki, tako delodajalec kot tudi delavec.

S tem, ko bi nova KPGT za delodajalca veljala kot primerljiva, odpade potencialna nevarnost, da bi delavec lahko v sodnem sporu uspel uveljaviti povračilo stroškov v zvezi z delom v višini kot jih določa davčna uredba, v povezavi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 26/2022.

Ali regres lahko izplačam zgolj v višini, ki ga določa zakon?

Delodajalec, ki ga na noben od zgoraj opisanih možnih načinov ne zavezuje KPGT, prav tako pa ga ne zavezuje kaka druga kolektivna pogodba, lahko izplača regres v višini, ki ga kot najnižjega določa Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1, torej najmanj v višini minimalne plače, kar za leto 2025 znese 1.277,72 EUR.