Kriterij najnižje cene ne sme biti edino merilo pri javnih naročilih

 Da cena ne sme biti edini kriterij pri javnih naročilih in da bi bilo treba dvigniti kakovost v gradbeništvu, da ne pride do zrušenj kot v Novem Sadu, so se strinjali govorci današnje okrogle mize z naslovom Nastavimo gradbeništvu ogledalo, ki so jo sekcije gradbincev, kleparjev krovcev in instalaterjev energetikov pri OZS organizirale v okviru letošnjega strokovnega srečanja. Med ključnimi izzivi, ki so jih izpostavili, so še protipotresna, popoplavna in energetska obnova ter pomanjkanje kadra v gradbeništvu.

Na vprašanje, kam gre trend v gradbeništvu, je mag. Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, dejal, da 10-odstotni padec v gradbeništvu lahko jemljemo kot opozorilo. »Ni razloga, da država ne bi vlagala v izgradnjo tega, kar potrebuje. Potrebujemo pa energetiko, socialo, promet. Slovenija na teh področjih zelo zaostaja za najbolj razvitimi deli na področju EU,« je izpostavil Ficko, ki meni, da država ne sme prenehati z investicijami na področju gradbeništva.

Dr. Rok Cajzek, direktor GIC Gradnje, je pojasnil, da je gradbeništvo toga panoga. »To pomeni, da potrebujemo veliko kapitala, da panoga živi. Ta razvoj mora biti predvidljiv, zato je pomembno, da imamo podjetja, ki delujejo v zdravem, stabilnem okolju. V našem podjetju imamo polovico javnih, polovico zasebnih naročil. Opažamo pa večjo gnečo na javnih naročilih, ker je razpisov manj,« je pojasnil.

Za gradbeni sektor so investicije države zelo pomembne. Kamen Praprotnik, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo, je pojasnila, da so v lanskem letu realizirali 100 mio sredstev iz popoplavnih ukrepov. »Poplave so upočasnile dinamiko načrtovanih investicijah. Direkcija je vire is solidarnostnega sklada namenila interventni sanaciji. Javnih naročil je bilo manj, večina naročil je šla na poplavna območja in so bila namenjena poplavni obnovi,« je pojasnila. Ficko je menil, da je popoplavna obnova pomembna, a gradbeništvo ne sme biti samo prometna infrastruktura. Poskrbeti je treba tako za nizke kot visoke gradnje. Po besedah Praprotnikove ima Direkcija RS za infrastrukturo v letu 2025 za cestno infrastrukturo na voljo 312 mio evrov, za železniško infrastrukturo pa 380 mio evrov. Polovica sredstev za železniško infrastrukturo je vezana na črpanje evropskih sredstev.

Velik problem pri javnih naročili je prav kriterij najnižje cene.  Cajzek pravi, da v Sloveniji to še vedno velja. »S strani stroke pa cena ni in ne sme biti edino merilo. Na področju javnih naročil ni velike enakopravnosti. Kompetenca inženirja, ki ima referenco, je tako pomembna, da se s tem celo trguje,« je pojasnil. Praprotnik je pritrdila, da je cena še vedno glavno merilo, a da je pomembna tudi referenca časa izvedbe.

Mag. Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS, je pojasnil, da so zagotovili več kot 5 tisoč javnih stanovanj v zadnjih osmih letih. »Sofinanciramo gradnjo lokalne skupnosti. V tem mandatu vlade želimo zagotoviti 3000 novih stanovanj. Do sedaj smo zagotovili 1500 stanovanj. Do konca leta naj bi šla v gradnjo še preostalih 1500 stanovanj in to po vseh regijah. Moje stališče je, da tudi če v Ljubljani gradimo stanovanja, jih bomo rabili še več, ker se bodo ljudje selili tja. Slovenija potrebuje policentrični razvoj,« je pojasnil. Po njegovem mnenju trend nakupovanja med zasebnimi investitorji pojenja.

Da se leto 2023 ne bo več ponovilo, pa je menil predsednik sekcije gradbincev pri OZS Zoran Simčič, ki ocenjuje, da smo v trendu padanja. »Leta 2025 naj bi še šli skozi, kasneje pa bo nastajal še večji upad. Čaka nas nov nepremičninski davek in verjamem, da bo ta davek odvrnil zasebne investitorje v nova vlaganja. Zasebni investitorji se bodo denimo raje obrnili na sosednjo Hrvaško,« je menil.

Pomanjkanje kadra velik problem

S pomanjkanjem kadra se soočajo v vseh gradbenih dejavnostih. Rudi Rudnik, predsednik sekcije kleparjev krovcev, je pojasnil, da so krovci znani po tem, da so zasedeni tudi dve leti vnaprej. »To ne pomeni, da imamo toliko dela, temveč pomeni, da nas je malo. Se je pa izkazalo, da tudi pri strehah velja merilo najnižje cene. V neurjih so bile recimo odkrite strehe, ki so jih po najnižji ceni izvedli izvajalci. Treba bi bilo upoštevati izobražene izvajalce in kvalitetne materiale, ne samo cene,« je menil. Kar zadeva kadre, pa Rudnik meni, da je bila včasih praksa, da so najstarejši krovci učili mlade. »Danes pa ni ne starih ne mladih,« je pojasnil.

Cajzek je izpostavil, da so visokokvalificirani kadri zelo pomembni. »Ključ je povezovanje. Premalo govorimo o dobrih primerih. Mi v globalnem svetu tekmujemo s tehnološkimi velikimi, tekmujemo z najboljšimi. Delati moramo na dvigu produktivnosti, digitalizaciji. To morajo mladi vedeti,« je pojasnil.

Ficko je menil, da je padec kakovosti v gradbeništvu posledica izobraževalnega sistema in deregulacije v gradbeništvu. »Delati moramo na dvigu kvalitete in znanja. To ni krivda samo ljudi, temveč tudi države, ker je določene stvari deregulirala.« Ficko je še opozoril, da se tudi v Sloveniji lahko zgodi nesreča, kot je bila v Novem Sadu, saj določeni projekti niso izvedeni strokovno. 

 »Potres bo hujši kot poplave«

Da je potresna varnost pereč problem, je poudaril Remec. »Marsikaj se je zgradilo nekakovostno. Gledalo se je, da se naredi čim ceneje. V Ljubljani imamo ogromno objektov, ki so potresno nevarni. V primeru rušilnega potresa bo res hudo. Huje kot pri zadnjih poplavah. Treba je gledati celovito, ne samo poplave. Tu so še potresi, požari, veter. Več kot 90 odstotkov stanovanj v Sloveniji je v privatni lasti. Lastniki se morajo prav tako obnašati odgovorno, ne samo država,« je pojasnil Remec.

Simčič pa je izpostavil, da veliko objektov ni protipotresno saniranih, čeprav so bili energetsko sanirani. »Govorimo o energetski sanaciji, vendar dajmo najprej objekte protipotresno sanirati,« je pozval. Remec meni, da so lastniki odgovorni za sanacijo objektov, ki niso potresno varni. Rudnik se je strinjal, da je treba v svojo lastnino vlagati, vendar bi lahko tudi država omogočila subvencije.

Kaj čaka gradbeništvo v prihodnjih letih?

Rudi Rudnik pravi, da je letošnje leto polno naročil, v letu 2026 se bomo morali pa za stranke truditi. Ficko pa je mnenja, da če bodo izpolnjeni vsi pogoji in počrpana evropska sredstva, da se bodo nadaljevali vsi večji projekti, od tretje razvojne osi naprej. »Rešiti bomo morali tudi kadrovski problem, ne glede na to, da so v zadnjih dveh letih povečali vpisi.« Cajzek pa je za svoje podjetje pojasnil, da delajo tudi na Hrvaškem in ne pričakuje večjih pretresov. Simčič prav tako pričakuje umirjeno leto, a se moramo zavedati, tako Simčič, da je gradbeništvo v 70 odstotkih odvisno od javnih naročil. »Tudi manjšim obrtnikom se nam ni treba bati,« je menil

Remec pa je opozoril, da prihaja kriza in da se je treba nanjo pripraviti. »Vlagati je treba v razvoj in kadre, to je moj nasvet,« je še pozval. Ob zaključku okrogle mize pa je Franc Meža, član UO sekcije gradbincev pri OZS, izrazil pobudo, da bi država morala imeti strategijo investicij v gradbeništvu in da bi na trgu delovala kot regulator. S tem bi po mnenju Meže zagotovili stabilno okolje v gradbeni panogi, posledično pa bi v gradbene panoge pritegnili tudi več mladih.

VIDEO: Strokovno srečanje gradbincev, krovcev,
kleparjev in instalaterjev-energetikov 2025 v Portorožu