Leto za akumuliranje

Če bi v letu 2023 zaenkrat sledili indeksu, ki meri optimizem pri manjših podjetjih – tako v EU kot v Ameriki – potem bi ugotovili, da se je zelo podobno zniževal že med leti 2005 in 2007. Trend vedno večjega pesimizma med podjetji, ki praktično držijo pokonci srednji razred, je v letu 2008 potem prinesel veliko finančno krizo. Kaj lahko prinese tokratni pesimizem, ki je v istem tempu upadanja kot leta 2007?

Nekateri bodo rekli, da so to zgolj pričakovanja. Če si ogledamo večji del makroekonomskih podatkov, lahko ugotovimo, da nas prav tako čaka pestro leto. K temu moramo prišteti še obvladovanje inflacije in nadaljnje zviševanje obrestnih mer, katerih učinek bo dobro viden šele v bližnji prihodnosti.

Vse več strokovnjakov je enotnih, da nas čaka stagflacija – visoka inflacija v kombinaciji s stagnirajočo gospodarsko rastjo.

Ob trenutnem monetarnem dogajanju tako ne gre izključiti pojava kakšne dolžniške krize (tako na državnih kot institucionalnih ravneh) kot seveda tudi ne nadaljnjih težav pri višanju kreditnih obveznosti tudi pri potrošnikih. Pomanjkanje povpraševanja s strani potrošnikov, nadaljnje zmanjševanje likvidnosti v finančnem sistemu in bolj »drago« zadolževanje so vsekakor precejšen razlog za skrb glede dogajanja v realnem gospodarstvu. 

Ne smemo pa pozabiti tudi na precej pestro in vedno bolj hitro geopolitično dogajanje, kjer se zaradi menjave imperijev (to se ciklično dogaja na 75 do 90 let v zgodovini) in prenosa moči s strani ZDA na Kitajsko obeta vedno več konfliktov in nepredvidljivih dogodkov – Ukrajina, Tajvan in Iran so območja, ki znajo v bližnji prihodnosti diktirati in usmerjati tudi investicije.

Ni pomembno, kaj vse se bo dogajalo, pomembno je, kako boste to izkoristili

Če gledamo v zgodovino in jo poskušamo aplicirati na prihodnost, vemo, da prihodnost ne bo popolnoma enaka. Se pa vseeno veliko stvari, ki so se zgodile v zgodovini (posebej veliki cikli), zelo podobno »rimajo« tudi v prihodnosti.

Če gre soditi po podatkih iz zgodovine, lahko sklenemo, da je za nekaj časa ponudba poceni denarja mimo in da nas čaka težje obdobje prilagajanja, kar bomo čutili tako v ekonomiji, v naših življenjih kot tudi na finančnih trgih.

Zgodovina se ne ponavlja vedno, se pa zelo pogosto precej rima!

A nihanja, ki bodo, kot vse kaže, skozi leto 2023 stalnica na finančnih trgih, prinašajo enormne priložnosti za dolgoročne investitorje. Lansko leto smo doživeli rekordne upade vrednosti na določenih trgih, letošnje leto bo tako, kot vse kaže, leto za akumuliranje.

Vsak dolgoročni investitor razmišlja, kako bi lahko v obdobju investiranja kupoval čim ceneje in potem v kasnejšem obdobju prodajal dražje ter s tem ustvaril dobiček. Če želi dolgoročni investitor kupovati čim ugodneje, mora investirati takrat, ko se dogaja večja sprememba cikla – recimo, ko se dolgoročni rastoči trend na borzi prekine in pride padajoči, medvedji trend.

Če gledamo na ciklično obdobje od leta 2009 naprej, ko smo začeli okrevanje po takratni finančni krizi, smo imeli do konca leta 2021 več kot desetletje trajajoče obdobje rastočih tečajev (z vmesno izjemo v marcu 2020, ko so trgi občutno zanihali zaradi covida-19). Z letom 2022 smo zdaj vstopili v cikličen padec na finančnih trgih in tako imenovani medvedji trend. 

Recept za dosego donosov: kupujte poceni, prodajajte drago!

A ni razloga za paniko. Če ste dolgoročni investitor, ste omenjeno obdobje težko pričakovali. Zdaj je najpomembnejše predvsem to, kako se tega lotiti na pravi način, da izkoristite poceni nakupe.

Metoda DCA

Močno okrevanje tečajev (tako na delniških kot kripto trgih v začetku leta 2023) je pokazatelj, kaj se bo zgodilo s tečaji, ko bo morebitna recesija ali kakšen večji dogodek, omenjen zgoraj, mimo nas. Takrat bomo ciklično spet prešli v nekaj let trajajoči rastoči trend. V tem vmesnem obdobju pa bi bilo najbolj smiselno, da povprečni vlagatelj svoje investicije vlaga postopoma.

Danes namreč ni potrebno biti v skrbeh, če imate v portfelju na strani del v denarju. Nihajoče se tečaje tekom leta lahko s pridom izkoristite s postopnimi vstopi v naložbe, ki jih želite držati in letos okrepiti. Metoda povprečnega stroška (metoda DCA) pravi, da je najbolje na trg vstopati z vedno enakim zneskom na enako časovno obdobje – recimo, da v vaš najljubši ETF sklad vsak mesece tekom letošnjega leta vlagate 500 evrov na mesec.

S postopnimi vložki tako zmanjšate predvsem tveganje napačnega časa vstopa na trg (da bi vstopili pri kratkoročnih vrhovih na trgu) in izkoristite vse priložnosti, ki jih bo letos ponudil trg. Če se bodo namreč uresničila tveganja, ki grozijo, potem je pričakovati, da bomo letos tekom leta večkrat videli tako večje padce kot tudi večje kratkoročne vzpone na trgih.

Metoda DCA – metoda povprečnih stroškov – vlaganje na način, da vlagate enak znesek na enako časovno obdobje.

Omenjena metoda nam je v praksi v letih 2008, 2009 in 2010 omogočila dobro akumulacijo kakovostnih naložbenih razredov in je bila z matematičnega vidika zelo dobra. Po večjih padcih v letu 2008 in 2009 se je namreč trg konsolidiral več kot eno leto, kar je bila izjemna priložnost za postopne vložke na trg in povečevanja kakovostnih delnic, skladov, zlata itn. Metoda DCA je bila sicer v obdobju akumuliranja psihološko zelo naporna, saj smo ob akumulaciji spremljali tudi negativna stanja na določenih investicijah. Kljub dodatnim vložkom in dokupom je bilo v marsikaterem delu portfelja še vedno negativno stanje, torej manj, kot smo vložili.

A ko se je trend akumuliranja zaključil in smo z letom 2010 prešli v nov rastoči cikel, se je vsako leto bolj potrjevalo, da je bila strategija za obdobje 2008–2010 vsekakor pravilna. Verjamem, da bo tudi v obdobju od leta 2022 do 2024, posebej s poudarkom na letošnjem letu, metoda postopnih vložkov v kakovostne in perspektivne investicije ena najboljših za večino investitorjev.

Akumuliranje skladno s planom in razpršitvijo

Seveda to, da so stvari na trgih poceni, še ne pomeni, da lahko kar brezglavo investirate v vse, čemur je cena padla lani in letos. Za metodo DCA velja, da se v praksi obnese kot dobra zgolj takrat, če na razprodanih nivojih lovite perspektivne investicije.

Zato je potrebno za omenjeno metodo narediti poseben načrt in potem investirati v skladu s strategijami in primerno razpršitvijo. Sam osebno bom s svojim portfeljem letos predvsem krepil pozicije na delniških trgih (delnice in skladi ETF) ter špekulativno tudi z nakupom razprodanih kriptovalut za manjši del portfelja. Varnejši del mojega portfelja je že razporejen v fizično zlato in delež surovin, s preostankom denarnih sredstev pa sem si naredil strategijo, kaj želim letos akumulirati.

Zgolj za praktičen prikaz: v mojem portfelju skladov ETF je v lanskem letu precej porasel sklad ETF, ki vlaga v energetiko, medtem ko so skladi, ki so usmerjeni v tehnologijo, obnovljive vire, biotehnologijo, blockchain podjetja ter kitajska podjetja, doživeli precejšnje upade vrednosti. Po metodi povprečnih nakupov sem si naredil strategijo, da letos vstopam večkrat z manjšim zneskom in dokupujem predvsem te sektorje, ki so kratkoročno močno zanihali navzdol. Če bo dano, da bi trgi med letom – zaradi takšnega ali drugačnega tveganja – šli kratkoročno močno navzdol, pa bom takrat dokupil še malce več, skladno z razprodajo na trgih.

Kratkoročni minusi na investicijah so za dolgoročne investitorje signal, da krepijo svoje pozicije.

S to strategijo želim dokupovati in krepiti svoje pozicije tekom celega leta ne glede na kratkoročne vrednosti v evrih. Vem, da te marsikoga prestrašijo in se vpraša, ali je to sploh smiselno. A dolgoročnih investitorjev ne bi smeli prestrašiti kratkoročni padci na trgih, ki povzročijo nerealizirane izgube naših investicij. To je obdobje na trgih, ko imamo možnost, da te pozicije še okrepimo.

Vlagati v bikovskih trendih je najlažje, saj takrat hitro naredimo nekaj dobička in se počutimo dobro. A če želite narediti res »velik posel« in ustvariti tako imenovano generacijsko premoženje, pa zato potrebujemo medvedji trend in nekaj vmesnega »trpljenja«, ko pogledamo vmes na vrednosti naših investicij. Saj veste, kako pravijo: »No pain, no gain!«

Članek avtorja neodvisnega finančnega svetovalca Matjaža Štamulaka (www.cresus.si)je bil objavljen v marčevski številki Obrtnika podjetnika.