Med strastjo in pomanjkanjem kadrov

Gostinstvo je ena od panog, ki se že dlje časa sooča s številnimi izzivi – od pomanjkanja kadra, preobremenjenosti zaposlenih, do vse manjšega zanimanja mladih za poklice v tej dejavnosti. Na okrogli mizi o prihodnosti gostinstva v pomurski regiji in celotnem slovenskem prostoru, ki jo je v okviru občinskega praznika pripravila OOZ Ljutomer, so sodelovali razpravljavci iz stroke in gospodarstva, predstavnici Zavoda za zaposlovanje in poslanka državnega zbora.  

V uvodu je predsednik OZS Blaž Cvar poudaril, da ustreznega kadra ne primanjkuje le v gostinstvu in turizmu, ampak v vseh delovno intenzivnih panogah. Problem pa je še toliko večji, ker bi večina gostincev želela zaposlovati domače, izkušene natakarje in kuharje, pa v praksi to pogosto ni izvedljivo.  

Nekaj statističnih podatkov: Leta 2024 je turizem v Sloveniji doživel rekordno rast – skoraj 6,6 milijona turistov in 16,9 milijona prenočitev, kar je 7 % več kot leta 2023.

V obdobju januar–april 2025 so tuji turisti ustvarili 952.300 prihodov (+9,4 %) in 2.255.300 prenočitev (+6,8 % v primerjavi z letom prej). Anketa iz prve polovice 2025 kaže, da 25 % delodajalcev namerava zaposlovati tuje delavce, pri čemer 19 % prihaja iz območja jadranske regije, 12 % iz tretjih držav in 9 % iz EU/EEA.

Več kot polovica delodajalcev se sooča z izzivom pomanjkanja kadrov. V pomurski regiji je bilo lansko leto izdanih 127 delovnih dovoljenj ter 23 dovoljenj in 163 soglasij v prvih štirih mesecih letos. V gostinstvu so bila leta 2024 izdana 4 delovna dovoljenja in 33 soglasij k delovnim dovoljenjem, to leto pa še niso izdali nobenega delovnega dovoljenja. V ljutomerski občini lani in v prvi polovici letos ni bilo izdanih delovnih dovoljenj in ustreznih soglasij.

Priznani gostinec Dušan Zorko ne prisega na zaposlovanje tujcev. Meni namreč, da ti ne znajo pripravljati kakovostne domače hrane, po kateri je največje povpraševanje. Spraševal se je tudi, kako naj stavimo na mladi kader, ko pa je na ljutomersko gimnazijo vpisanih dijakov za sedem razredov, v radensko gostinsko šolo pa komaj za enega.

Predsednica sekcije za gostinstvo pri OOZ Murska Sobota Lidija Rajsar Ferencak, gostinka z Goričkega, si še kako želi zaposlovati domači kader, a kot pravi: »mladih ne moremo prepričati v čar gostinskega poklica, če jih od tega odvračajo že njihovi starši. Na naši zbornici smo opravili številne delavnice s promocijo natakarskega in kuharskega dela, a brez posebnega uspeha.«

Drastičen primer pomanjkanja kuharskega kadra prihaja iz ljutomerskega hotela Jeruzalem. Povsem prenovljen hotel so odprli februarja lani, tudi sodobno kuhinjo, ki pa še do danes ni zaživela v celoti. »Ker ustreznega kadra ne moremo pridobiti, si pomagamo na različne načine. Za večje število naročenih gostov ter ob vikendih imamo urejeno podjemno pogodbo s kuharjem, sicer pa tudi sama po potrebi opravim raznovrstno delo na področju gastronomije in kulinarike,« pravi vodja hotela Anja Križanič.

»V zadnjem obdobju so se izboljšali pogoji dela, tudi plače so se dvignile, a še nismo dosegli tistega, kar si želimo. Nekateri obrtni poklici so izgubili ugled, zato bo verjetno potrebnega nekaj več časa, da se mlade prepriča, naj se vrnejo v panogo. Poklice moramo predstavljati na primerih dobre prakse. Verjamem, da bomo z vztrajnostjo marsikaj dosegli,« je sklenil razpravo predsednik OZS Blaž Cvar.