Mladi, politika in podjetništvo

V dvorani Državnega sveta RS se je v začetku aprila odvil posvet o vlogi politike pri spodbujanju mladih za vstop v svet podjetništva. Izhodišče posveta je bilo vprašanje kako lahko družba mladim približa podjetništvo in jih motivira, da ostanejo v domačem okolju in nato kot podjetniki tudi sami prispevajo k razvoju in blagostanju lokalnega okolja, iz katerega izhajajo.

Udeleženci posveta, med katerimi so prevladovali mladi, so naslovili tudi zakonodajne pobude in rešitve, ki bi pripomogle k temu, da bi se mladi odločneje podali v svet podjetništva. Uvodne nagovore na posvetu so izvedli predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, častni predsednik Evropske mladinske podjetniške organizacije (JEUNE) dr. Patrik Kovacs in ustanovitelj podjetja Akrapovič d.d. Igor Akrapovič.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru izpostavil, da ima spodbujanje mladih, da postanejo podjetniki, in ustvarjanje primernih pogojev, da se za to lahko odločijo, vedoč, da bodo imeli možnost uresničiti svoje karierne cilje in dostojno živeti, veliko prednosti tako pri reševanju problemov morebitne brezposelnosti in odlivu mladih talentov v tujino, kot tudi pri utiranju poti inovativnosti in konkurenčnosti. Pozdravil je zavedanje prisotnih mladih, da se vsaka sprememba lahko začne šele takrat, ko je potreba po njej jasno naslovljena, in dodal, da se lahko položaj mladih v družbi izboljša le, če ukrepi, ki se sprejemajo, temeljijo na dejanskih potrebah mladih. Prisotnost uspešnih gospodarstvenikov na posvetu ima po njegovem mnenju poleg vpogledov in izkušenj tudi vlogo navdiha, saj so dobri zgledi bili in bodo eno od gonil napredka.

V nadaljevanju so svoja razmišljanja in pobude predstavili Michele Orzan, vodja svetovalnega odbora Mladinske podjetniške organizacije Evropske Unije (JEUNE), Blaž Jamšek, predsednik sekcije za zagonska in scaleup podjetja na Gospodarski zbornici Slovenije, Simona Purkat, predsednica Slovenske demokratske mladine, Luka Goršek, predsednik Mladega foruma SD, Maša Brulc, predstavnica Mlade Slovenije, Matej Grah, predsednik GS Mladi, Eva Kotnik, Mladinski svet Slovenije,
Rok Šimenc, direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske, Niko Wakounig, predstavnik Slovenske gospodarske zveze v Celovcu, Mojca Rupnik, direktorica podjetja URBANA IGRALA d.o.o in Andreja Košir, nosilka projekta Forest Experiences, 5 zvezdična doživetja v gozdu na Jezerskem. Posvet je vodil državni svetnik Andrej Poglajen.

Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali državni svetnik Andrej Poglajen, poslanka Lucija Tacer, poslanec Andrej Hoivik, predstavnik JEUNE Slovenija Arne Korsika, predstavnik Slovenian Business Cluba Nejc Apšner in ustanovitelj odvetniške pisarne Nlaw ter član upravnega odbora  sekcije mladih managerjev Nejc Novak. Okroglo mizo je povezoval direktor in ustanovitelj Smart Optometry Žan Menart.

Poudarki in zaključki

Raziskave kažejo, da so mladi za namen zaposlitve bolj pripravljeni na geografsko mobilnost, pripravljeni so sprejeti slabšo plačilo, pripravljeni so tudi stopiti na samostojno podjetniško pot. Samozaposlitev postaja vse bolj razširjena oblika dela za namen najemanja delovne sile in ne toliko za namen podjetništva. Razvoj med posameznimi regijami pa tudi med mesti in okolico je precej različen (javna in prometna infrastruktura, dostopnost IKT, dostopnost stanovanj, poslovnih prostorov), kar prav tako predstavlja oviro, zato moramo problematiko naslavljati na lokalni ravni.
Da se ustrezno naslovi potrebe mladih je še kako pomembno tudi za gospodarstvo. Če se s pomanjkanjem kadrov trenutno soočajo le določene panoge, so obeti za celotno gospodarstvo slabi. Revizija aktivnosti vlade ter ministrstev za delo, gospodarstvo in izobraževanje za zmanjševanje tveganj za pojav bega možganov med letoma 2010 in 2021, ki jo je opravilo Računsko sodišče, je med drugim pokazala, da država pravzaprav ne ve, koliko visoko izobraženih kadrov in na katerih področjih potrebuje, in tudi ne, koliko jih odide v tujino.
Problem predstavlja tudi »napačen« razvoj kompetenc, sposobnosti in nevključevanje gospodarstva v pripravo izobraževalnih načrtov. Šolski sistem še vedno temelji na pomnjenju podatkov, čeprav se je svet medtem spremenil. Novo zavoro je postavila tudi bolonjska reforma, ki je prekršila dva cilja: skrajševanje časa študija in čimprejšnji vstop na trg dela.

Med možnimi rešitvami so udeleženci posveta navedli:
•    pomen izobraževanja za poklice prihodnosti, s spodbujanjem veščin podjetništva 
•    šolski sistem bolj povezati z gospodarstvom, kateremu bo omogočeno sooblikovanje izobraževalnih programov, z vključevanjem vsebine podjetništva in finančnega opismenjevanja v učne programe ter z možnostjo dodatnega izobraževanja za zainteresirane (program v obliki podjetniškega krožka je bil v osnovnih šolah dejaven od 1996 do 2006, nato je bil ukinjen, čeprav je dobival številne nagrade)
•    ugodna in stabilna davčna politika, ki bo nudila takšne davčne pogoje, ki ne bodo v privlačnosti zgolj sledili trendom najugodnejših držav EU na tem področju. Uvedba t. i.  davčnih počitnic za novoustanovljena podjetja pri odmeri davka za prva tri leta poslovanja ter omogočanje študentskega s.p.- ja na način, da študent ne izgubi pravic, ki mu pripadajo s statusom študenta
•    sistem štipendiranja usmerjen v deficitarne poklice (tudi na občinski ravni), glede na potrebe v posamezni regiji
•    spodbude usmerjene k tistim, ki zasledujejo svojo podjetniško pot in ne v primere, ko gre za prekarizacijo ter odpravljanje administrativnih ovir
•    temeljita prenova poslovnih modelov tudi glede neugodnih demografskih trendov ter stanja duševnega zdravja med prebivalstvom, tudi mladimi.

Prezentacije govorcev in deklaracija v celoti bodo naknadno objavljene na spletni strani državnega sveta pod zavihkom Civilna družba/Posveti.

 

Vir: DSRS