Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Na Dnevih slovenskega lesarstva o nujnosti povečanja predelave lesa

09. JUNIJ 2021  |   Mira Črešnar

V okviru Dnevov slovenskega lesarstva je danes potekal osrednji strokovni dogodek lesne industrije, ki ga pripravljata Spirit Slovenija in direktorat za lesarstvo pri MGRT. Na njem so predstavniki delodajalskih organizacij, stroke in politike razpravljali o problemih na področju lesne panoge in predstavili rešitve.

Problematiko v lesni panogi je uvodoma predstavil predsednik OZS Branko Meh, ki je bil tudi eden izmed osrednjih govorcev na dogodku. »Les je naše največje naravno bogastvo, kar 60 % Slovenije namreč prekriva gozd. To nas uvršča na tretje mesto v Evropski uniji. V državni lasti je 20 % gozdov, v zasebni 76 %, v lasti lokalnih skupnosti pa 3 % gozdov. Vendar pa ne znamo izkoristiti tega potenciala. Nekoč smo imeli razvito lesno-predelovalno industrijo, zdaj pa žal stagniramo. Pri vsem obilju lesa slovenski lesarji in žagarji ne dobijo dovolj surovine. Naša zbornica ima 2000 članov lesnih strok in 200 žagarjev, ki se soočajo s pomanjkanjem lesa. Na žalost hlodovino raje izvažamo ter nato iz našega lesa uvažamo polizdelke in izdelke. Slovenski lesarji imamo visokotehnološke stroje in znanje, nimamo pa surovine. Pričakujemo, da bo reševanju problematike v lesni panogi posebno pozornost namenila tudi vlada,« je med drugim poudaril Meh. Po njegovem mnenju bi se morali tudi bolj osredotočati na leseno gradnjo in izdelovanje lesenega pohištva.

V Sloveniji od posekanih 5,3 milijona kubičnih metrov (m3) lesa letno predelamo le dva, skoraj en gre za energetske namene, ostalo v izvoz. "To vrzel moramo bolje izkoristiti," pa je na Dnevih slovenskega lesarstva poudaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Povečana predelava lesa za en m3, v Sloveniji sicer letno priraste 8,3 milijona m3 lesa, bi imela poleg višjega bruto domačega proizvoda (BDP) vpliv tudi na zaposlovanje, število zaposlenih bi se lahko v lesni industriji povečalo za 17 odstotkov na 18.300, je ocenil Počivalšek.

Prodajne realizacije bi se povečale za 67 odstotkov na 2,6 milijarde evrov. Ker bi leseni izdelki nadomestili druge materiale, bi znižali proizvodne emisije. Ob upoštevanju ogljika, ki je vezan v izdelkih, bi ob predelavi treh milijonov m3 lesa skupno prihranili okoli 7,5 milijonov ton emisij CO2, kar predstavlja skoraj 50 odstotkov letnih emisij CO2 v državi. V okviru načrta za okrevanje in odpornost ter nove finančne perspektive lahko po besedah Počivalška pričakujemo novih 67 milijonov evrov za lesno predelovalno industrijo.

Vrzel med posekom in predelavo je treba po oceni ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo bolje izkoristiti, pri tem pa je ključno, da se les uporabi smotrno, da se ga predeluje v izdelke z višjo dodano vrednostjo in da se le industrijsko neuporaben material nameni pridobivanju energije.

Tudi generalni direktor direktorata za lesarstvo na ministrstvu Danilo Anton Ranc je izpostavil pomen te panoge in se dotaknil podpornega okolja za njen razvoj. Od leta 2015, ko je bil ustanovljen direktorat, je bilo za sofinanciranje te panoge po njegovih besedah namenjenih 53 milijonov evrov, v pripravi so še trije razpisi, vredni približno sedem milijonov evrov.

"Slovenija je takoj za Švedsko in Finsko tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Zaradi svojega lesnega bogastva ima tako neizmerne možnosti za okrepitev in razvoj lesne panoge ter preusmeritev slovenskega gospodarstva v predelavo nizkoogljičnih materialov. Pomen lesne panoge v naši državi je resnično izjemen, saj ima les veliko uporabnost, ne le v leseni gradnji in izdelkih z visoko dodano vrednostjo, ampak tudi nasploh," je poudaril direktor Spirita Tomaž Kostanjevec.

Ob tem je poudaril pomen spodbujanja panoge. Spirit je v preteklosti za podjetja iz te panoge organiziral številne gospodarske delegacije, skupinske sejemske nastope in druge dogodke v tujini, s tem bodo nadaljevali tudi v prihodnje.

"V okviru načrta za okrevanje in odpornost bomo podjetjem iz te panoge ponudili tudi številne finančne ukrepe. Trenutna predvidena višina nepovratnih sredstev, ki jih bomo imeli na agenciji za sofinanciranje projektov s področja krožnega gospodarstva, dviga produktivnosti ter razvoj raziskav in inovacij je ocenjena na 188,5 milijona evrov," je navedel.

Poleg tega si bodo še bolj prizadevali za oblikovanje prijaznega poslovnega okolja za lesarska podjetja, aktivnosti bodo usmerjene v promocijo trajnostnega razvoja mikro in malih podjetij, promoviranje lesa in lesnih izdelkov, pa tudi v promocijo poklica lesar. "Les je resnično velika priložnost za Slovenijo. Prepričan sem, da nam bo s skupnimi močmi vseh deležnikov to uspelo izkoristiti," je še dejal Kostanjevec.

Direktor Združenje lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec je orisal stanje panoge v lanskem letu, ki je bilo kljub epidemiji covida-19 "še vedno solidno". Po prvih podatkih je lani dobiček narasel na skoraj 60 milijonov evrov, promet je že dosegel predkrizno raven, dodana vrednost je narasla nad 40.000 evrov. Je pa panoga medtem izgubila okoli 500 zaposlenih.

Poleg okroglih miz in strokovnih predavanj so se v okviru dogodka odvila tudi mednarodna virtualna poslovna srečanja podjetij s področja pohištvene industrije in lesene gradnje, ob zaključku pa bodo podelili še nacionalne nagrade in priznanja za lesarski presežek leta 2021.

 

STA in MČ

 

Preberite tudi:

Pišite nam