Najpogostejša vprašanja in odgovori glede koronovirusa

Člani se na nas obračate s številnimi vprašanji glede poslovanja v času epidemije koronavirusa. Zato smo na enem mestu zbrali najpogostejša vprašanja in naše odgovore, ki jih osvežujemo in dopolnjujemo. Več na spletni strani Svetovalnega centra

1. Kdo odredi izolacijo in nadomestilo plače?

Če je pri zavarovani osebi potrjena okužba s koronavirusom in ji je bila odrejena izolacija (18. člen Zakona o nalezljivih boleznih), ima pravico do začasne zadržanosti od dela s pravico do nadomestila v breme ZZZS (31. člen ZZVZZ).

Navedeni ukrep (izolacija) lahko na podlagi ugotovljenega kliničnega stanja odredi lečeči zdravnik (praviloma zdravnik v bolnišnici, lahko tudi osebni zdravnik, NIJZ oziroma njihova območna enota). Izolacija se  lahko izvaja v bolnišnici ali doma. Takšna oseba ima pravico do bolniškega staleža, bolniški list izda izbrani osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi Izolacija. Navedeni razlog traja vse, dokler trajajo razlogi za izolacijo oziroma, dokler zavarovana oseba ni ponovno zmožna za delo. Nadomestilo se izplačuje v breme ZZZS od prvega dne zadržanosti od dela dalje.

2. Pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače za delodajalca po interventnem zakonu

OPOZORILO: Interventni zakon še ne velja. Spodnje informacije so povzete iz zakona, sprejetega na Vladi in so namenjene delodajalcem, da se na zahteve lahko preliminarno pripravijo!

Pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače za delodajalca so naslednji:

–  da predloži opis poslovnega položaja,

– da na podlagi opisa poslovnega položaja izkaže, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in se odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ter

– da predloži pisno izjavo, s katero se zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo se bo moral delodajalec o tem posvetovati s sindikati v podjetju oziroma s svetom delavcev oziroma obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Do delnega povračila nadomestila plače ne bo mogel biti upravičen delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovnopravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti. 

3. Kam se lahko obrnem za pridobitev finančne pomoči podjetjem

Slovenski podjetniški sklad je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter z drugimi institucijami pripravil ukrepe, ki bodo doprinesli k omilitvi posledic širjenja koronavirusa. Nekateri so vezani na prilagoditve že uveljavljenih finančnih spodbud in instrumentov, prav tako pa bo uvedeni novi likvidnostni krediti. Predvideni paket ukrepov skupaj je trenutno načrtovan v višini 115 milijonov EUR.

Več informacij pridobite na spletni strani SPS

Kontakt:

Javni Sklad Republike Slovenije za podjetništvo
Skrajšano ime: Slovenski podjetniški sklad
Ulica kneza Koclja 22, 2000 Maribor

Tel.: 02/234 12 60 Fax.: 02/234 12 82
E-mail: info@podjetniskisklad.si
Spletna stran: www.podjetniskisklad.si

Prav tako je SID banka pripravila ukrepe v podporo ublažitve posledic širjenja virusa COVID-19 v gospodarstvu.
S tem namenom so vzpostavili dve telefonski liniji preko katerih so vam svetovalci na voljo z informacijami o, trenutnim razmeram prilagojenih možnostih neposrednega in posrednega financiranja za podjetja, ki se neposredno soočajo z negativnimi posledicami ter podjetja, ki potrebujejo likvidnost za zagotavljanje ponudbe proizvodov in storitev.

Kontakt:
tel. 01 200 74 80
tel. 01 200 75 14
E-mail: financiranje@sid.si

Spletna stran: www.sid.si

4. Kakšno nadomestilo plače pripada delavcu, če ostane doma zaradi varstva otroka (zaprtje šol)?

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, ZDR-1 določa, da si v tem primeru delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša polovico plačila, do katerega bi bil sicer delavec upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.

Odsotnost z dela lahko v izjemnih primerih umestimo tudi v institut višje sile. Po splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti. Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi:

- prisotnost zunanjega vzroka, 

- nepričakovanost dogodka, 

- neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. 

Glede na obrazloženi pravni standard menimo, da so v situaciji, ko se zaradi zmanjšanja širjenja COVID-19 začasno zaprejo šole, lahko prisotni elementi višje sile, ki povzročijo nemožnost opravljanja dela delavca zaradi varstva otroka. Vsekakor pa je pri oceni prisotnosti višje sile v vsaki posamični konkretni situaciji treba presojati prisotnost vseh navedenih potrebnih elementov.  Pri presoji le-teh pa v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka med drugim presoditi in upoštevati starost otroka, ki potrebuje varstvo, možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen in primeren način, možnost drugačne razporeditve delovnega časa delavca.

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, ZDR-1 določa, da si v tem primeru delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša polovico plačila, do katerega bi bil sicer delavec upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.

Dodatno naj opozorimo še na možnost opravljanja dela na domu. Vir: MDDSZ

Dodatno pa opozarjamo, da mora starš, da lahko ostane doma, pridobiti soglasje delodajalca.

5. Kje lahko delodajalec dobi vzorec odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga?

Vzorec je na voljo tukaj. Za člane OZS je brezplačen in si ga lahko s klikom naložijo na računalnik.

Ob tem pa opozarjam delodajalce, da mora biti odpoved iz poslovnega razloga, tudi v teh kriznih razmerah, obrazložena. Paziti morate tudi, da ne boste odpovedi podali delavcem, ki so varovane kategorije (invalidi, nosečnice, ....). Te okoliščine morate preveriti pred vročitvijo odpovedi.

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

-        1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

-        1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

-        1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Odpovedni rok delavca pa je odvisen od trajanja zaposlitve pri delodajalcu:

-        do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,

-        od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni. Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni.

6. Tabela možnih odsotnosti in nadomestil plače za delavce

OPOMBA: Če delavec zboli za koronavirusom, mu osebni zdravnik odredi izolacijo. Zato je nadomestilo plače od prvega dne dalje zadržanosti v breme ZZZS.

7. Kakšni mehanizmi/ukrepi države so na voljo, ko ima podjetje izpad prihodkov, zmanjšanje naročil, odpovedi dogodkov (poroke,…) zaradi koronavirusa?

Pristojna ministrstva pripravljajo ukrepe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS je pripravilo predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki je še v usklajevanju in še ni sprejet.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pripravilo 8 ukrepov za zmanjšanje posledic širjenja novega koronavirusa v gospodarstvu

8. Kakšne možnosti ima delodajalec, ko nima dela za delavca (npr. v gostilno več ne zahajajo gosti zaradi možnosti okužbe koronavirusa)?

Delodajalec ima v tem primeru možnost odrediti drugo vrsto in/ali kraj opravljanja dela brez soglasja delavca, a le za čas trajanja izjemnih okoliščin. Priporočila in pojasnila ter dodatne informacije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se nanašajo na nadomestilo zaradi odsotnosti z dela so dostopna na spletni strani ministrstva za delo.

- Delo na domu

- Čakanje na delo doma

9. Kakšno je nadomestilo plače v primeru, da delavec ostane doma zaradi koronavirusa?

Ob trenutno veljavni zakonodaji ima delodajalec vsaj tri možnosti:

- V primeru, da osebni zdravnik delavcu odredi izolacijo, le-temu pripada nadomestilo plače, ki se od prvega dne zadržanosti dalje izplačuje v breme ZZZS in ni strošek delodajalca. Nadomestilo prvih 90 dni znaša 90 %, nadalje pa 100 %.

- Delodajalec lahko delavcem tudi omogoči delo od doma. Ob tem obstaja sicer nekaj zakonskih zahtev (obvestilo IRSD, pogodba o zaposlitvi za delo na domu, ....),.V tem primeru mora delodajalec delavcu izplačati plačo.

- Zakon o delovnih razmerjih (137/6. člen) pa tudi omogoča, da v primeru višje sile, tveganje nosita delodajalec in delavec. To pomeni, da če delavec zaradi višje sile ostane doma zaradi, mu pripada 50 % nadomestilo plače, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Ta ukrep verjetno pride v poštev predvsem za delavce, katerih narava dela ne omogoča dela od doma, če se koronavirus šteje za višjo silo.

- Možnost pa je še čakanje na delo doma (138. člen ZDR-1) zaradi poslovnega razloga z namenom ohranjanja zaposlitve. V tem primeru pa ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.

10. Kje lahko delodajalec dobi vzorce odredbe za čakanje na delo doma?

Naročite lahko na spletni strani www.svetovanje.si

11. Kakšen je postopek, če ima delodajalec zaposlenega italijanskega državljana, ob prehodu meje. Kateri dokumenti so potrebni za prehod meje, da bo zadostovalo mejnim kontrolam?

Vlada je na dopisni seji (11.3.2020) sprejela sklep, da se bo na mejni črti oziroma v bližini mejne črte med Slovenijo in Italijo 11. marca 2020 začela izvajati kontrola vstopa v Slovenijo.

Kontrola vstopa na meji se bo izvajala pri osebah, ki niso slovenski državljani oziroma v Republiki Sloveniji nimajo prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. Preverjali bodo, ali imajo osebe potrdilo o negativnem izvidu na SARS-CoV-2 (COVID-19), ki jim ga je izdal pristojni organ. Potrdilo bo moralo biti v slovenskem, angleškem ali italijanskem jeziku in ne bo smelo biti starejše od treh dni. Osebi, ki ne bo imela ustreznega potrdila, se bo lahko prepovedal vstop na območje Republike Slovenije. Kontrola vstopa se ne bo izvajala za tovorni promet.

Minister za zdravje bo za podrobnejšo izvedbo tega sklepa izdal odredbo, v kateri bo med drugim opredeljena tudi ura, kdaj se bo kontrola vstopa začela izvajati.

Priporočamo, da ima delavec pri sebi pogodbo o zaposlitvi in kopijo obrazca M1.

12. Kaj naj delodajalec stori v primeru suma okužbe zaposlenega?

Pristojne institucije svetujejo, da naj delodajalec, v primeru, da kateri od zaposlenih, ki je bil v pokrajinah s potrjenimi primeri okužbe s koronavirusom (COVID-19), zazna povišano temperaturo nad 38 in kašlja, predlaga, da po telefonu kontaktira osebnega zdravnika ali dežurne zdravstvene službe, ki bodo podale navodila za nadaljnje ukrepanje. V kolikor to dopušča narava dela mu delodajalec lahko odredi delo na domu ali čakanje na domu.

   13. Se bo zaradi koronavirusa podaljšal rok za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov?

Podjetja in samostojni podjetniki morajo letna poročila in davčne obračune elektronsko posredovati na AJPES in FURS najkasneje do 31.3.2020.

Zaradi razglašene epidemije je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije na pristojne institucije že posredovala zahtevo za podaljšanje roka predložitve letnih poročil in davčnih obračunov.

  14. Lepo prosim za dodatna pojasnila, kako se bodo ukrepi iz interventnega zakona za ublažitev posledic Koronavirusa dejansko izvajali (predvsem glede ohranitev delovnih mest), še bolj pa me zanimajo posledice, če pogojev, ki jih bo določal ukrep, delodajalec ne bo mogel izpolnjevati (zaradi poslabšanja situacije). Ali bo delavca na čakanju kljub temu lahko odpustil, če se situacija ne bo kmalu izboljšala…?

Nekaj variant smo v članku, ki je od danes zjutraj na blogu, že obdelali in jih priporočamo v branje: https://www.svetovanje.si/svetovanje/blogi/kako-pravilno-postopati-z-delavci-v-casu-koronavirusa-5e6b44512114e04cf499587e

Sicer pa naj odgovorim še na konkretnejše vprašanje:

V 9. členu predloga interventnega zakona je tako npr. predvideno, da v obdobju prejemanja delnega povračila prejemanja plač, delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov. To pomeni, da četudi bo delodajalec npr. le 30 % zaposlenim odredil čakanje na delo doma, ne bo smel nikomur odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Kljub urgentnosti zadev, je z odločitvami smiselno počakat vsaj še par dni, da bo interventni zakon uradno sprejet!

15. Na vaši spletni strani OZS sem kot vaša članica prejela osnutek odredbe o delu na čakanju. Zanima me, če moraš komu javiti koga boš dal na ''čakanje''.

Inštitut čakanja na delo velja že odkar velja novi ZDR-1, torej od aprila 2013 in ga ne uvaja šele interventni zakon. Takšne obveznosti delodajalca kot jo omenjate, ne zahteva niti en niti drugi zakon, bo pa moral delodajalec v postopku uveljavljanja povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo v sklopu opisa poslovnega položaja, predložiti tudi podatek o številu delavcev, ki jim zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela.

16. Ali mora delodajalec delavcu omogočiti, da je zaradi zaprtja šol in vrtcev od ponedeljka doma?

To, da bodo starši otrok od ponedeljka zaradi zaprtja šol in vrtcev doma, mora delodajalec odobriti. Predlagam, da na način, kot velja za letni dopust pri delodajalcu.

Starostna omejitev otrok ni predpisana. Delodajalec od starša po mojem mnenju tudi ne more zahtevati dokazila o tem, da nihče drug (npr. drug starš) ne more ostati doma in varovati otroka.

MDDSZ pojasnjuje, da gre pri tem za višjo silo, pri čemer je delavec upravičen do 50 % nadomestila plače, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Nadomestilo se izplačuje v breme delodajalca.

17. Zaradi koronavirusa bom zaposlenemu podal odpoved iz poslovnih razlogov, saj sem imel večino gostov v svojem gostinskem lokalu iz Italije, promet se mi je pa v zadnjem mesecu enormno zmanjšal, tja do cca 90 %. Ali zadostuje, da odpoved opravičim s koronavirusdom, da ne bo imel delavec kakih problemov na zavodu? ?

V vašem primeru je dejanski razlog za odpoved koronavirus, toda med primeroma naštetimi razlogi, ki opravičujejo odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov, je naveden ekonomski razlog. Priporočamo torej, da v obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zapišete nekako v tej smeri, da je razlog za postopek odpovedi ekstremen upad povpraševanja in naročil po vaših gostinskih storitvah, saj v zadnjem mesecu in pol beležite tudi do 90 % manj gostov kot običajno. Dejstvo je, da je dosedaj večina gostov prihajala iz Italije, splošno znano dejstvo in sicer izjemen porast okuženih državljanov iz Italije s Korona  virusom, pa je povzročilo, da ne dobite več skoraj nobenega gosta iz Italije ipd.

18. Koliko odpravnine pripada delavcu, če mu dam odpoved iz poslovnega razloga?

Delavcu pripada odpravnina v višini:

-        1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

-        1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

-        1/3 osnove  za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Osnova je povprečna mesečna (bruto) plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delodajalec mora delavcu izplačati odpravnino ob prenehanju delovneha razmerja, razen, če ni s kolektivno pogodbo določeno drugače (npr. ob zadnji plači).

19. Ali lahko delodajalec delavcu odredi opravljanje drugega dela?

ZDR-1 v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Glede na izpostavljeno ureditev lahko delodajalec:

1. v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin, in ko

2. so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca,

3. enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (npr. delo na domu), dokler trajajo takšne okoliščine.

Glede opredelitve pojmov, kaj so naravne in druge nesreče je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (npr. potres, poplava, zemeljski in snežni plaz, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile).

Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo.

Razumljivo pa je, da v primeru, ko bi zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov delodajalec moral na hitro odrediti delavcem drugo delo in/ali delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.

20. Ali delodajalec lahko odredi opravljanje dela na drugem kraju kot je kraj, kjer delavec običajno opravlja svoje delo?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Glede na izpostavljeno ureditev lahko delodajalec:

1. v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin, in ko

2. so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca,

3. enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (npr. delo na domu), dokler trajajo takšne okoliščine.

Glede opredelitve pojmov, kaj so naravne in druge nesreče je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (npr. potres, poplava, zemeljski in snežni plaz, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile; glej Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami).

Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo.

Razumljivo pa je, da v primeru, ko bi zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov delodajalec moral na hitro odrediti delavcem drugo delo in/ali delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.

21. Na kaj morata biti delavec in delodajalec pozorna pri delu od doma?

Primernost delovnega mesta
Pred odločitvijo o opravljanju dela na domu mora delodajalec razrešiti vprašanje, katera so tista delovna mesta, ki jih je sploh mogoče opravljati na domu. Delavec namreč lahko na domu opravlja le delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca. Na domu se ne more opravljati delo:
- ki je škodljivo ali če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter
- v primerih, ko to prepoveduje poseben zakon ali drug predpis.

Vidik delovnega časa
ZDR-1 določa, da se delavec in delodajalec glede delovnega časa, nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka lahko dogovorita ne glede na minimalne standarde, ki jih v zvezi s tem določa ZDR-1, če:
- delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma
- si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno
ter pod pogojem, da sta delavcu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

Pri samoorganizaciji delovnega časa ter s tem tudi odmorov in počitkov je torej delavec dolžan spoštovati pravila o varnosti in zdravju pri delu in si delovni čas organizirati tako, da si zagotovi ustrezne odmore in počitke.

Ne glede na navedeno izjemo v ZDR-1 pa Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) glede vodenja evidence o izrabi delovnega časa ne določa nikakršne izjeme glededela na domu. Tako mora delodajalec tudi za delavca, ki dela na domu, med drugim v evidenco dnevno vpisovati naslednje podatke, kot če bi delal na sedežu podjetja.

Delavec, ki opravlja delo na domu, mora torej voditi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati delodajalcu, menimo pa, da je možen tudi poenostavljen dogovor, da delavec sporoča podatke o številu dejansko opravljenih ur dnevno le, če so te drugačne od 8 ur (polni delovni čas).

Zagotovitev delovnih sredstev
Ena pomembnejših vsebin je tudi določitev, kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva za opravljanje dela na domu ter višina nadomestila za uporabo delavčevih sredstev:
- delovna sredstva kot so prostor, elektrika, komunikacijske povezave in podobno bo glede na njihovo naravo večinoma zagotavljal delavec. Za ta del bo skoraj vedno dogovorjeno nadomestilo.
- glede delovnih sredstev kot so računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, miza, stol in podobno pa je možno, da jih bo zagotavljal delavec, za kar mu bo delodajalec plačal nadomestilo, bodisi da jih bo zagotovil delodajalec-v tem primeru se nadomestilo za ta delovna sredstva ne plača.
- doreči je potrebno tudi vprašanje zagotavljanja materiala, ki ga delavec potrebuje pri svojem delu.

Varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov
Priporočljivo je, da se delodajalec opredeli tudi do teh vprašanj. Mednje sodi npr. omogočanje varne povezave v omrežje oz. do informacijskega sistema delodajalca.

Varnost in zdravje pri delu
Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na vrsto dela delovno mesto ali kraj, kjer delavec opravlja delo. V primeru izrednih razmer, ko delodajalec na hitro odredi drugo delo ali delo na domu, pogosto ne bo uspel izvesti vseh predpisanih ukrepov na področju zagotavljanja varnega in zdravega dela, kar zajema ogled delovnega mesta na domu in izdelavo ocene tveganja ter sprejetje potrebnih ukrepov za delo na domu.

Glede na to, da gre v primerih dela na domu za praviloma pisarniška dela oziroma dela z računalnikom, ni pričakovati, da bi zaradi opustitve predpisanih zahtev (izdelava ocene tveganja) lahko v kratkem času, kolikor traja takšen izredni ukrep, prišlo do škodljivih posledic za zdravje delavca. Lahko pa delodajalec izda delavcem ustrezna navodila, ki vključujejo tudi napotke glede varnega in zdravega dela od doma.

Ko se odredi delo na domu je v primeru izjemnih okoliščin treba smiselno uporabiti tudi določbe o obveščanju Inšpektorata RS za delo o opravljanju dela na domu. Tako je treba takoj, ko je to mogoče, Inšpektorat RS za delo obvestiti o opravljanju dela na domu. Obseg obveščanja v zakonu ni predviden, je pa smiselno obvestiti o tem, kdo delo opravlja, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je opravljanje dela predvideno. Obvešča se lahko tudi preko elektronske pošte na naslov: gp.irsd@gov.si

22. Kaj pripada delavcu v primeru karantene in koliko to stane delodajalca?

V primeru karantene, ki jo z odločbo odredi zdravi osebi minister za zdravje na predlog NIJZ, gre za osebe, ki so bile v tesnem kontaktu z okuženimi in se obravnavajo kot visoko rizične npr. družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ali druge osebe po presoji epidemiologa. V teh primerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v višini kot jo določa Zakon o interventnnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače. Delodajalec pa bo lahko uveljavil delno povračilo v skladu s tem zakonom.

23. Primerjava čakanja na delo po ZDR-1 in osnutku interventnega zakona

24. Kakšne možnosti so na razpolago gospodarstvu na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa?

Poslovni subjekt, ki ima težave pri plačevanju davkov, ima po obstoječi zakonodaji naslednje možnosti:

1. Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode.

FURS v tem primeru ugotavlja kriterije za nastanek hujše gospodarske škode (zavezanec je trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati in mu zato grozi hujša gospodarska škoda, z  odlogom oz. obročnim plačilom davka pa bi škodo lahko preprečil). Obrazec je objavljen na spletni strani. Več informacij, vključno s seznamom listin, ki jih je treba predložiti, je na strani FURS.

2. Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem (največ 24 mesečnih obrokov oz. 24 mesečni odlog plačila).

Ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti pa je potrebno ustrezen instrument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Obrazec je objavljen na spletni strani. Več informacij, vključno s seznamom listin, ki jih je treba predložiti, je na strani FURS.

3. Obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave (največ 60 mesečnih obrokov)

Velja samo za srednja in velika podjetja, ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti je potrebno pravnomočni sklep o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Več informacij je na strani FURS.

4. Zahteva za spremembo višine mesečnega ali trimesečnega obroka akontacije davka zaradi znižanja davčne osnove v tekočem letu glede na preteklo obdobje zaradi nižjega pričakovanega poslovnega rezultata tekočega leta.

Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davčne obveznosti kot vlogo, ki jo vloži preko eDavkov kot Lastni dokument. Kot prilogo k vlogi mora zavezanec priložiti davčni obračun za tekoče obdobje do vložitve vloge, v katerem izkaže dejanske prihodke in odhodke do oddaje vloge ter podati oceno višine davčne osnove za tekoče leto, kateri mora priložiti tudi opis konkretnih razlogov za takšno predvideno znižanje davčne osnove in priložiti podatke, ki dokazujejo, da bo davčna osnova za tekoče obdobje nižja, kot je bila njegova davčna osnova v preteklem letu (npr. podatke o preklicanih ali zmanjšanih naročilih, konkretne podatke o zmanjšanju rezervacij nočitev v primerljivem obdobju ipd.). Takšno vlogo kot lastni dokument vloži preko eDavkov. Vlogi mora davčni zavezanec priložiti:

• davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge, v katerem davčni zavezanec navede dejanske podatke za tekoče davčno leto do dneva vložitve zahteve za znižanje akontacije;
• bilanco stanja za tekoče davčno obdobje do vložitve zahteve,
• izkaz poslovnega izida za tekoče davčno obdobje do vložitve zahteve,
• oceno davčne osnove za tekoče davčno leto,
• podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove oziroma dokazujejo obrazložitev razlogov (utemeljitev konkretnih razlogov za zmanjšanje davčne osnove, ki izvirajo iz spremembe poslovanja zaradi spremenjenih okoliščin – na primer zmanjšanje obsega poslovanja in posledično nižje pričakovane davčne osnove zaradi omejitev povezanih s koronavirusom, pri čemer je potrebno navesti konkretne podatke o znižanju npr. rezervacij nočitev, upada naročil, zmanjšanja proizvodnje ipd. vključno z navedbo konkretnih transakcij in poslovnih partnerjev).

Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obrračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe. NE VELJA pa za akontacijo davka, davčni odtegljaj ali prispevke za socialno varnost.

Vir: FURS

25. Kako ravnati v primeru, da ne boste izpolnili pogodbe, ker ne morete dobaviti blaga?

Poudarjam, da je potrebno vsako pogodbo najprej natančno prebrati, zato je posamezne primere potrebno presojati od primera do primera. Vedno je potrebno najprej ugotiviti, po katerem pravu se presoja posamezno pogodbeno razmerje. Določbe o višji sili se namreč razlagajo v skladu s pravom, ki se uporablja za pogodbo. Če pogodba nima določil o višji sili, se bodo uporablila zakonska določila prava, ki ureja pogodbeno razmerje.

Splošno pravilo je, da mora pogodbenica, ki jo je prizadela višja sila, nasprotno stranko nemudoma obvestiti o nastanku, vrsti in morebitnem trajanju okoliščin, ki preprečujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. V nasprotnem primeru se praviloma ne more sklicevati na višjo silo.

Če postane izpolnitev obveznosti ene stranke nemogoča, je pogodbena stranka običajno prosta svoje obveznosti, ugasne pa tudi obveznost druge pogodbene stranke. Na višjo silo pa se ne bo mogla sklicevati pogodbena stranka, ki je bila v času nastanka okoliščin, ki predstavljajo višjo silo, že v zamudi z izpolnitvijo njene obveznosti.

Tudi po Konvenciji Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (t.i. Dunajski konvenciji, Ur. l. SRS, št. 10/1984) je pogodbena stranka oproščena odgovornosti, če dokaže, da svoje obveznosti ni izpolnila zaradi ovire, ki je bila zunaj njenega nadzora, in od nje ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali jih premosti oziroma premaga posledice.

Dokazno breme je na stranki, ki se nanjo sklicuje. V določenih primerih je celo mogoče pridobiti potrdila o obstoju višje sile.

Pojem višje sile se praviloma razlaga restriktivno. Takšno je tudi stališče slovenske sodne prakse, predvsem glede elementa nepričakovanosti in neprepričljivosti.

26. Kakšni so ukrepi STO za pomoč turističnim podjetjem?

Zaradi širjenja koronavirusa so na Slovenski turistični organizaciji (STO) svoje aktivnosti prilagodili nastalemu položaju in potrebam slovenskega turističnega gospodarstva. Naštevamo ukrepe, ki so že na voljo in v pripravi:

1. Razpisi za sofinanciranje promocije turističnih podjetij in vodilnih turističnih destinacij – prilagojeni za promocijo na domačem trgu

STO je izvedla spremembo dveh aktualnih javnih razpisov za sofinanciranje v podporo promocijskih aktivnosti slovenskih turističnih podjetij in destinacij z dodatno možnostjo izvedbe aktivnosti tudi na domačem trgu.

• Za turistična podjetja je 6. marca bil objavljen nov javni razpis za sofinanciranje promocije slovenske turistične ponudbe v letu 2020. STO je tako sofinanciranje projektov promocije turističnih produktov Slovenije turističnim podjetjem na tujih trgih razširila na dodatno možnost izvedbe aktivnosti tudi na domačem trgu. Turistična podjetja na domačem trgu lahko izvedejo promocijske aktivnosti, še posebej pa aktivnosti za pospeševanje digitalnih promocijskih aktivnosti, hkrati je zmanjšana vstopna vrednostna meja odobritve projektov s 20.000 evrov brez DDV na 10.000 evrov brez DDV. Prvi rok za oddajo vlog je do 2. aprila.

Več informacij na tej povezavi.

• STO je 28. februarja objavila spremembe in dopolnitve javnega razpisa za sofinanciranje aktivnosti promocije turistične ponudbe vodilnih turističnih destinacij Slovenije z dodatno možnostjo izvedbe aktivnosti tudi na domačem trgu. Ključne spremembe razpisa so sledeče: dodatna možnost izvedbe aktivnosti tudi na domačem trgu in dodatno promocijo preko zunanjega oglaševanja. Vse spremembe so dostopne na tej povezavi.

Skupna vrednost razpisov znaša 2 milijona evrov.

2. Povečanje promocijskih sredstev slovenske turistične agencije in organizatorje potovanj za dodatnih 70.000 evrov

STO letno izvede poziv za slovenske incoming turistične agencije in organizatorje potovanj, v letošnjem letu so zaradi spremenjenih razmer ta sredstva povečana na 200.000 evrov.

3. Sprememba terminov poslovnih dogodkov

STO dnevno spremlja aktualno stanje in aktivnosti v sodelovanju s ključnimi ministrstvi in konzularno-diplomatskimi predstavništvi ter drugimi pristojnimi organi v posameznih državah in v se skladu z razmerami prilagaja situaciji:

• Dogodke prestavljajo na kasnejše termine (aktualno stanje dogodkov si lahko ogledate na poslovnih straneh STO na tej povezavi).
• STO uvaja druge oblike sodelovanja z organizatorji potovanj in turističnimi agencijami (kot so webinarji, izvajajo dodatne aktivnosti pospeševanja prodaje oz. t.i. sales calls …). 

4. Prilagojena dinamika globalne digitalne kampanje

V okviru ene ključnih promocijskih kampanj STO, globalne digitalne kampanje, ki je STO načrtuje na 16 trgih, s poudarkom na bližnjih trgih: v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Veliki Britaniji & Irski, Franciji, Rusiji, državah Beneluxa,  nordijskih državah (Danska, Švedska, Finska), Švici, ZDA in Kanadi, bo STO okrepila intenziteto oglaševanja v drugi polovici leta.

• Začetek kampanje bo predvidoma aprila, oglaševanje bo potekalo do sredine decembra v 6 oglaševalskih valovih. Prilagojeno trenutni situaciji bo STO v prvih oglaševalskih valovih zmanjšal aktivnosti glede na prvoten načrt in ga okrepil v kasnejših valovih.

5. Dodatna promocija na domačem trgu

STO bo letos zaradi zaostrenih razmer izvajal promocijo tudi na domačem trgu. V pripravi je tržno-komunikacijska kampanja za domačega gosta za vzpodbujanje počitnikovanja doma v sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom.

6. Krepitev razvojno-izobraževalnih aktivnosti

STO pripravlja intenziviranje izobraževalnih aktivnosti s ciljem čim večje učinkovitosti promocijskih in razvojnih aktivnosti v obdobju okrevanja v turizmu (jeseni pričetek projekta Akademija za trženje v turizmu). Z intenzivno promocijo in strokovnostjo ter z visoko kakovostnimi produkti bodo nagovarjali ciljne skupine slovenskega turizma. Nadaljujejo s projekti povečanja dodane vrednosti v slovenskem turizmu, kot so Zelena shema slovenskega turizma, Doživetja z znakom Slovenia Unique Experiences oz. 5-zvezdična doživetja ter projekti vzpodbujanja inovativnosti v turizmu (poziva Sejalec in Snovalec).

7. Obveščanje slovenskega turističnega gospodarstva

STO od začetka pojava koronavirusa spremlja vplive na turizem, zbira informacije o ukrepanju in redno obvešča slovensko turistično gospodarstvo in ostale javnosti.

Vir: STO

27. Kdo odredi izolacijo in nadomestilo plače

Če je pri zavarovani osebi potrjena okužba s koronavirusom in ji je bila odrejena izolacija (18. člen Zakona o nalezljivih boleznih), ima pravico do začasne zadržanosti od dela s pravico do nadomestila v breme ZZZS (31. člen ZZVZZ).

Navedeni ukrep (izolacija) lahko na podlagi ugotovljenega kliničnega stanja odredi lečeči zdravnik (praviloma zdravnik v bolnišnici, lahko tudi osebni zdravnik, NIJZ oziroma njihova območna enota). Izolacija se  lahko izvaja v bolnišnici ali doma. Takšna oseba ima pravico do bolniškega staleža, bolniški list izda izbrani osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi Izolacija. Navedeni razlog traja vse, dokler trajajo razlogi za izolacijo oziroma, dokler zavarovana oseba ni ponovno zmožna za delo. Nadomestilo se izplačuje v breme ZZZS od prvega dne zadržanosti od dela dalje.

28. Kolikšen odpovedni rok ima delavec, če mu odpovem pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga?

Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odpovedni rok:

–   do enega leta zaposlitve pri delodajalcu – 15 dni,

–   od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu – 30 dni.

Nad dvema letoma zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dneva, največ pa do 60 dni. Za čas več kot 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni.

Glede na zakonske določbe o trajanju odpovednega roka lahko zapišemo naslednjo preglednico, ki se v praksi tudi dejansko uporablja:

Odpovedni rok lahko delodajalcev v soglasju z delavcem tudi skrajša. V tem primeru morata skleniti sporazum. Skrajšanje odpovednega roka ne vpliva na pravico delavca do nadomestila za brezposelnost na ZRSZ. Ali pa bo delavec za dneve skrajšanja odpovednega roka zahteval nadomestilo plače (v višini kot če bi delal), pa je stvar pogajanj.

29. Kolikšen odpovedni rok in odpravnino ima delavec, če zaradi poslovnih razlogov zaprem s.p.?

V tem primeru lahko delodajalec delavcem redno odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem s 30-dnevnim odpovednim rokom (107. člen ZDR-1).

Delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi zaprtja s.p.ja, imajo pravico do odpravnine po 108. členu tega zakona (kot ostali delavci).

30. Kako zaprem s.p.?

Če želite kot samostojni podjetnik prenehati opravljati dejavnost, morate skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletnih straneh AJPES objaviti, da boste prenehali opravljati dejavnost in ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

Obvestilo o prenehanju lahko pošljete v objavo prek aplikacije OOPS, ali skenirano po elektronski pošti na objava.prenehanja@ajpes.si. Lahko pa ga pošljete oziroma osebno dostavite na katerokoli izpostavo AJPES.

Poleg objave na spletnih straneh AJPES lahko obvestite o prenehanju dejavnosti tudi na druge načine; s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih.

Prijavo za izbris morate vložiti najmanj tri dni pred želenim datumom izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije.

Pred prijavo prenehanja poslovanja morate razrešiti vsa vprašanja z dolžniki in delavci, saj se za razliko od gospodarskih družb, pri podjetniku ne izpelje postopek likvidacije.

Kot samostojni podjetnik se morate tudi zavedati, da ste po zaprtju statusa še vedno odgovorni za vse neporavnane obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer z vsem svojim osebnim premoženjem (ZGD-1, 7. člen). Prav tako prevzamete pravico do vseh neplačanih terjatev, ki jih ima vaš s.p. do svojih kupcev na dan zaprtja.

Postopek izbrisa s.p. iz Poslovnega registra Slovenije lahko opravite preko portala e-VEM ali na katerikoli točki SPOT (VEM) v Sloveniji.

Postopek zaprtja s.p. :

1. Najmanj tri dni pred presečnim datumom (datum zaprtja dejavnosti) oddate prijavo za izbris preko portala e-VEM ali na točki SPOT (VEM).
2. Podjetje se zapre tretji dan od oddaje prijave za izbris oziroma katerikoli kasnejši dan.
3. Četrti dan na naslov podjetja prejmete Sklep o izbrisu poslovnega subjekta iz Poslovnega registra Slovenije.

Po izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije morate urediti še obveznosti do Finančne uprave ter na banki zapreti poslovni račun.

Odjavo iz obveznih socialnih zavarovanj lahko z obrazcem M-2 vložite v osmih dneh pred dnevom izbrisa samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije preko portala e-VEM ali na točki SPOT (VEM), pri čemer je potrebno pod opombe obrazca M-2, na katerem se vloži odjava, zapisati opombo, da se vlaga odjava zaradi izbrisa in kdaj naj bi bil izbris. 

Pomembno: Zadnji dan za vložitev odjava iz obveznih socialnih zavarovanj preko portala e-VEM ali na točki SPOT (VEM) je 1 dan pred datumom izbrisa.

Po izbrisu odjave ni več možno vložiti prek portala e-VEM ali na točki SPOT (VEM), temveč le še po pošti ali neposredno na katerikoli območni enoti ali izpostavi ZZZS. VEČ o odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj+

Kot samostojni podjetnik morate v 60 dneh od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti na Finančno upravo RS vložiti davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Iz tega obračuna morajo biti razvidni prihodki in odhodki, ki so nastali do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti.

Obračun lahko oddate samo  preko sistema eDavki, kjer so natančno določene vse obveznosti podjetnika in postopek oddaje obračuna.

Delovna doba se podjetniku prizna na podlagi plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

S 1. 1. 2009 je bila ukinjena delovna knjižica, zato od tega dneva dalje evidenco o dopolnjeni pokojninski dobi in plačanih prispevkih vodita ZPIZ in FURS.

ZPIZ vodi evidenco o doseženi zavarovalni dobi, Finančna uprava RS pa evidenco o plačanih prispevkih. Po odjavi iz zavarovanja je priporočljivo pridobiti na FURS potrdilo o plačanih prispevkih, saj vam bo potrdilo koristilo pri dokazovanju dolžine delovne dobe, če bi kadarkoli v prihodnosti nastal spor glede dolžine delovne dobe in plačanih prispevkov. Zaradi tega je priporočljivo, da kot podjetnik tudi sami vodite evidenco o tem, koliko prispevkov je bilo plačanih ter jo shranite.

Pomembno je, da svojim zaposlenim pravočasno vročite odpoved delovnega razmerja (najmanj 30 dni prej), ki se brez vročitve ne zaključi, tudi če podjetje zaprete. Poleg tega boste v primeru nevročitve morali plačati globo. Dokazilo o prenehanju delovnega razmerja je treba priložiti tudi pri odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj. Za zaposlene je pomembna navedba razloga odpovedi, da bodo upravičeni do nadomestila za brezposelnost. 

Delavcem pripada odpravnina po 108. členu ZDR-1.

Podjetnik, ki je zaprl s.p., se lahko kadarkoli odloči, da bo ponovno registriral novo podjetje. Pogoji za ponovno registracijo s.p. so enaki kot pri prvi registraciji.

31. Ali mi na ZRSZ pripada nadomestilo za brezposelnost, če zaprem s.p.?

Zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov (63. člen ZUTD).

Med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja se štejejo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.

Pogoji za pridobitev pravice za prejemanje nadomestila za brezposelnost so enaki, kot veljajo za delavce.

Obstoj objektivnega razloga mora posameznik izkazati ZRSZ, zato svetujemo, da se pri ZRSZ predhodno pozanimate o potrebnih dokazilih (npr. odpoved pogodb s poslovnimi partnerji, bilance stanja, …).

Trajanje nadomestila

Brezposelni osebi se prizna denarno nadomestilo v trajanju:

-        treh mesecev za zavarovalno dobo od deset mesecev do pet let,

-        šestih mesecev za zavarovalno dobo od pet do 15 let,

-        devetih mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let,

-        12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let,

-        19 mesecev za zavarovance, starejše od 53 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let,

-        25 mesecev za zavarovance, starejše od 58 let, in za zavarovalno dobo več kot 28 let.

Brezposelni osebi, mlajši od 30 let, se prizna denarno nadomestilo v trajanju dveh mesecev za zavarovalno dobo od šest do deset mesecev.

Osnova za odmero nadomestila

Osnova za odmero denarnega nadomestila samozaposlenih, je povprečna osnova, od katere so bili v obdobju  plačani prispevki. Za obdobje šteje obdobje osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. 

Višina nadomestila

Denarno nadomestilo se prve tri mesece izplačuje v višini 80 % od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 % od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 % od osnove.

Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 530,19 eura.

Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 eurov.

32. Ali lahko delavec odkloni delo, ker se boji okužbe?

V skladu z drugim odstavkom 52. člena ZVZD-1 ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.

Delavec zaradi abstraktnega strahu pred okužbo s koronavirusom ne more odkloniti prihoda na delo oz. dela. Za odklonitev dela morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer obstoj neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in okoliščina, da delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov.

Za visoko rizične delavce (astmatike, starejše delavce, ...) bi v poštev prišel preventivni ukrep premestitve delavca na manj izpostavljeno delovno mesto ali odreditev opravljanja dela od doma (če je to mogoče).

Če delodajalec sprejme ustrezne in učinkovite preventivne zdravstvene ukrepe, s katerimi poskrbi za varnost in zdravje svojih delavcev, delavec po mojem mnenju nima pravice odkloniti dela (npr. trgovci, vozniki, ...).

Delavec bi po mojem mnenju delo lahko odklonil samo v izjemnih primerih (visoko rizična oseba, pogost stik s strankami, delodajalec ne bi sprejel preventivnih ukrepov).

33. Ali lahko delodajalec delavcu enostransko odredi letni dopust?

Okoliščine, ki jih mora upoštevati delodajalec pri odločanju o času izrabe letnega dopusta določa 163. člen ZDR-1. Te okoliščine so:
- potrebe delovnega procesa,
- možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter
- družinske obveznosti delavca.

Poleg tega mora delodajalec upoštevati namen in cilj letnega dopusta ter poskrbeti za primeren način komunikacije, da se predhodno seznani oziroma posvetuje z delavcem ali njegovimi predstavniki o možnostih izrabe in okoliščinah, ki jih mora upoštevati pri izrabi letnega dopusta.

Na vprašanje, ali je dopustno odrediti letni dopust zaradi izpada dela pri delodajalcu oziroma zaradi poslovnih razlogov, kar pomeni tudi v času, ko so izpolnjeni razlogi za odreditev začasnega čakanja na delo oziroma odrejene karantene, je mogoče odgovoriti, da je v dogovoru z delavcem mogoče dogovoriti tudi izrabo letnega dopusta, vendar mora delodajalec pri tem upoštevati navedene zahteve, ki omejujejo njegovo diskrecijo z namenom, da se letni dopust uresniči v skladu z njegovim temeljnim namenom.

Pri tem je treba upoštevati, da mora delavec v koledarskem leti izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta v enem delu, da ima pravico izrabiti najmanj en teden v času šolskih počitnic (če ima šoloobvezne otroke), ipd.

Po mojem mnenju lahko delodajalec absolutno brez težav enostransko odredi izrabo lanskega letnega dopusta in sorazmerni del letošnjega (3/12).

34. Ali lahko delodajalec odredi kolektivni dopust?

Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa lahko delodajalec določi tudi kolektivni dopust. Zaradi uresničitve temeljnega namena letnega dopusta pa je pri tem bistveno, da ne omeji ali negira pravice delavca do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani (počitek in rekreacija ter družinske obveznosti).

Dolžnost obveščanja delodajalca, da delavce pisno obvesti o letnem razporedu delovnega časa (v katerem je zajet tudi kolektivni dopust, v kolikor ga načrtuje) tako delavce kot sindikate pri delodajalcu je sicer določena v drugem odstavku 148. člena ZDR-1. Delodajalec mora namreč pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije) in sindikate pri delodajalcu. Drug način obveščanja o kolektivnem letnem dopustu pa je v obvestilu o odmeri letnega dopusta.

Ko delodajalec pri načrtovanju kolektivnega letnega dopusta (torej letnega dopusta v določenem delu) primarno izhaja iz potreb delovnega procesa in ga umesti v čas, ki je v interesu delodajalca (v obdobju, ko ni dela, oziroma so prisotne težave z zagotavljanjem delovnega procesa), je bistveno, da delavcu omogoči tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ko se primarno upoštevajo možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti in se na ta način doseže namen in cilj pravice do letnega dopusta.

Preberite si tudi odgovor na vprašanje: Ali lahko delodajalec delavcu odredi enostransko izrabo letnega dopusta?

35. Ali lahko delodajalec delavcu odredi neplačan dopust?

Neplačana odsotnost (t. i. neplačani dopust, izredni dopust) je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. Splošna delovna zakonodaja (ZDR-1) te oblike odsotnosti ne ureja. Urejajo pa jo kolektivne pogodbe, zato je v primeru dogovora za to obliko odsotnosti z dela treba upoštevati ureditev, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.

Ob tem velja opozoriti, da nekatere kolektivne pogodbe določajo, da se morata delavec in delodajalec hkrati z dogovorom o izrabi te možnosti odsotnosti dogovoriti tudi glede obveznost plačila prispevkov v primeru odsotnosti nad 30 dni.

Delavec in delodajalec se morata glede neplačanega dopusta strinjati, saj morata podpisati sporazum, v katerem podrobneje določita modalitete odsotnosti.