Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.

Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...

Prijava
Eng

Prijavljeni ste kot

Najpogostejša vprašanja in odgovori glede ukrepov čakanje na delu in skrajšani delovni čas

09. 06. 2020
Avtor: Maja Rigač

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo pogosta vprašanja in odgovore o ukrepih povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in subvencije za krajši delovni čas po Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). Oba ukrepa sta namenjena ohranjanju čim več delovnih mest.

Priročniki za delodajalce za izpolnjevanje vlog so objavljeni na spletnem portalu Zavod RS za zaposlovanje.

Elektronski naslov za vprašanja glede izvajanja teh ukrepov: ziuppp@ess.gov.si

Priponka - najpogostejša vprašanja in odgovori

Preberite tudi

20. FORUM OBRTI IN PODJETNIŠTVA

OZS bo na 20. Forumu obrti in podjetništva predstavila letošnje zahteve

Letošnja zbirka Zahtev slovenske obrti in podjetništva zajema kar 139 različnih zahtev, ki predstavljajo konkretne pobude oz. rešitve za izboljšanje poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti slovenskega malega gospodarstva. Letošnje najpomembnejše zahteve bo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije predstavila na jubilejnem, 20. Forumu obrti in podjetništva, ki bo 14. maja v Ljubljani. V prvem delu Foruma se bomo o zahtevah in njihovi realizaciji pogovarjali s predsednikom Vlade RS dr. Robertom Golobom, v drugem delu foruma pa bo sledil strokovni panel s predsedniki političnih strank.

GOSPODARSKI KROG

Ukrepi za večjo konkurenčnost Slovenije

Še posebej v času geopolitičnih nestabilnosti in trgovinskega protekcionizma je ključno izboljšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, poudarjajo predsedniki in predsednici članic Gospodarskega kroga. Priložnosti vidijo v izvedbi ključnih strukturnih reform. Do konca mandata vlado pozivajo k razbremenitvi plač in učinkovitejšemu davčnemu sistemu, vključno z ustreznejšimi rešitvami glede izvajanja dolgotrajne oskrbe in čezmejnega opravljanja storitev. Pozivajo k odpravi birokratskih ovir in k okrepljenim vlaganjem v raziskave in razvoj, umetno inteligenco, digitalizacijo in zeleni prehod. Zavzemajo se za razvoj solastništva zaposlenih in fleksibilnejši trg dela.

KROŽNO GOSPODARSTVO

Vzpostavljen je Slovenski center za krožno gospodarstvo

Za krepitev podpornega okolja in spodbujanje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo in družbo je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) na podlagi javnega razpisa izbralo projekt Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), v katerega je vključenih še sedem konzorcijskih partnerjev – Slovenski center za krožno gospodarstvo (SCKG). Nacionalni projekt SCKG bo podjetjem nudil podporo pri prehodu na krožno gospodarstvo ter s povezovanjem inovacij in strokovnega znanja združeval podjetja, raziskovalne in izobraževalne ustanove, javno upravo in prebivalce v podporo zelenemu prehodu in trajnostni prihodnosti. Projekt bo zaključen maja 2029, MGTŠ pa je zanj zagotovilo 3.499.856 EUR.