Nastanek obveznosti obračuna DDV pri dobavah in pridobitvah blaga znotraj Unije

Za pravilne vnose v DDV-O (in RP-O) in evidence DDV pri čezmejnih dobavah in pridobitvah blaga znotraj EU je potrebno vedeti kar nekaj pravil glede nastanka obdavčljivega dogodka, obveznosti obračuna DDV pa tudi pravila glede pravice do odbitka DDV. Cilj tega bloga je prikaz pravil in trenutek obdavčitve pri čezmejnih dobavah in pridobitvah blaga znotraj EU. Za začetek predstavljam pojma obdavčljiv dogodek in obveznost obračuna DDV, ki ju opisuje 32. člen ZDDV-1:

• »Obdavčljivi dogodek« pomeni dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV.
• »Obveznost obračuna DDV« nastane, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi je plačilo lahko odloženo.

Osnovno pravilo določa 33. člen ZDDV-1 v prvem odstavku, ki pravi, da obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane ko je blago dobavljeno. Izjemo na tem področju predstavljajo predplačila za dobave blaga, ki pa ne bodo tema tokratnega bloga, saj je tema preobširna. V tem blogu se posvečam zgolj dobavi blaga znotraj EU.

Na področju dobav blaga znotraj EU, veljajo nekoliko posebna pravila glede obveznosti obračuna DDV, z namenom, da dobavitelj poroča o oproščeni dobavi v drugo državo članico v istem davčnem obdobju, v katerem prejemnik poroča o obdavčeni pridobitvi iz druge države članice EU. Cilj je torej da dobavitelj blaga RP-O (rekapitulacijsko poročilo) poroča v enakem obdobju v eni državi članici, kot bo pridobitelj blaga poročal o pridobitvi blaga v drugi državi članici.

1. Dobava blaga v drugo državo članico:

Kadar podjetje dobavi blago v drugo državo članico, obveznost obračuna DDV nastane