Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com
KP GOSTINSTVO IN TURIZEM

Nova kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

31. 12. 2024
Avtor: Dušan Bavec
KP GOSTINSTVO IN TURIZEM

Uvodoma kaže pojasniti, da je stara Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena, prenehala veljati z dnem 31.12.2023. V skladu s 4. členom navedene kolektivne pogodbe, se je njen normativni del, katerega sestavni del je tudi tarifni del, uporabljal še eno leto po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe, torej do 31.12.2024.

V Uradnem listu RS št. 112 je bila dne 27. 12. 2024 objavljena nova Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (v nadaljevanju nova KPGT). Iz končne določbe, opredeljene v 82. členu izhaja, da stopi v veljavo z objavo v ura­dnem listu in se začne uporabljati s 1. ja­nuarjem 2025.

Sklenjena je za določen čas, in sicer do 31. 12. 2028. Normativni del, katerega sestavni del je tudi tarifni del skupaj s prilogo 1, se uporablja še 12 me­secev po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe.
Kot predstavnika delodajalcev sta jo sklenila Turistično gostinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije GIZ, sekcija za gostinstvo in turizem.

Iz določbe 2. člena, ki opredeljuje stvarno veljavnost te nove KPGT izhaja, da velja za delodajalce v zasebnem sektorju, ki poslujejo na pridobiten način in kot glavno dejavnost opravljajo eno od navedenih dejavnosti:
55.100 – Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov
55.201 – Počitniški domovi in letovišča
55.202 – Turistične kmetije s sobami
55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom
55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča
55.209 – Druge nastanitve za krajši čas
55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov
55.900 – Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve
56.101 – Restavracije in gostilne
56.102 – Okrepčevalnice in podobni obrati
56.103 – Slaščičarne in kavarne
56.104 – Začasni gostinski obrati
56.105 – Turistične kmetije brez sob
56.210 – Priložnostna priprava in dostava jedi
56.290 – Druga oskrba z jedmi
56.300 – Strežba pijač
77.340 – Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
79.110 – Dejavnost potovalnih agencij
79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj
79.900 – Rezervacije in druge s potovanji povezane de­javnosti
85.510 – Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
86.220 – Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost
92.001 – Dejavnost igralnic
92.002 – Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah
93.110 – Obratovanje športnih objektov
93.120 – Dejavnost športnih klubov
93.130 – Obratovanje fitnes objektov
93.190 – Druge športne dejavnosti
93.210 – Dejavnost zabaviščnih parkov
93.291 – Dejavnost marin
93.292 – Dejavnost smučarskih centrov
93.299 – Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.


Izhajajoč iz določb Zakona o kolektivnih pogodbah in dejstva, da (še) nima statusa razširjene veljavnosti, pa je treba pojasniti, da ta nova KPGT avtomatično oz. obvezno zavezuje delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo eno izmed zgoraj naštetih dejavnosti po SKD, toda le v primeru, če so člani delodajalskih organizacij podpisnic na delodajalski strani, to sta kot že zapisano zgoraj, Turistično gostinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije GIZ, sekcija za gostinstvo in turizem.

Delodajalce, ki so torej le člani OZS, četudi kot glavno dejavnost opravljajo kako od v 2. členu naštetih dejavnosti, ta nova KPGZ ne zavezuje k avtomatični uporabi.

Seveda pa se ta nova KPGZ lahko uporablja na prostovoljni osnovi, v kolikor se tako dogovori z zaposlenimi in uporabo le-te tudi opredeli oz. določi v pogodbi o zaposlitvi.

Če gre za člana OZS, ki opravlja gostinsko dejavnost in ni hkrati že tudi član ene od delodajalskih organizacij podpisnic te nove KPGT in se v nobeno od le-teh tudi v bodoče ne želi včlaniti, se nova KPGT lahko uporabi kot primerljiva. Da bo temu tako, naj se ob novem zaposlovanju v preambulo pogodbe o zaposlitvi poleg ZDR-1 navede tudi nova KPGT, za že zaposlene pa naj se sklene aneks k obstoječim pogodbam o zaposlitvi in se v preambuli enako kot prej opisano navede, da se poleg ZDR-1 uporablja še nova KPGT. Zgolj za vsak slučaj opozarjam, da je aneks veljaven le v kolikor se z njim strinjata obe pogodbeni stranki, tako delodajalec kot tudi delavec.

S tem, ko bi nova KPGT za delodajalca veljala kot primerljiva, odpade potencialna nevarnost, da bi delavec lahko v sodnem sporu uspel uveljaviti povračilo stroškov v zvezi z delom v višini kot jih določa davčna uredba, v povezavi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 26/2022.
Besedilo kolektivne pogodbe je objavljeno na spletni strani UR. l.  https://www.uradni-list.si/_pdf/2024/Ur/u2024112.pdf  (od strani 13426 dalje.)

Ob tem kaže izpostaviti, da so socialni partnerji ob sklenitvi nove KPGT sklenili tudi Dogovor o zagotavljanju dnevnega in tedenskega počitka, ki se ravno tako začne uporabljati s 1. januarjem 2025.

Iz dogovora izhaja, da se v primerih, kjer narava dela zahteva stalno prisotnost in kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ter v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela v času sezone, lahko dnevni in tedenski počitek v povpreč­nem minimalnem trajanju, kot ga določata ZDR-1 in Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma, zagotavlja v obdobju, ki ne sme presegati 3 mesecev. Referenčno obdobje mora delodajalec pisno določiti po predhodnem posvetovanju z re­prezentativnim sindikatom.

Podpisniki tega dogovora se hkrati zavežejo, da bodo v enem letu po njegovi uveljavitvi proučili posledice, ki jih bo imela sklenitev dogovora na delovni čas delavcev. V primeru ugotovitve, da delodajalci ne zagotavljajo dnevnih in tedenskih odmorov skladno s tem Dogovorom, lahko katerakoli od pogod­benih strank predlaga spremembo ali dopolnitev določil le-tega.


Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS