Novi Upravni odbor OZS o davčnih spremembah in energetski krizi

Na današnji prvi seji novega Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pod vodstvom aktualnega predsednika Blaža Cvara so članice in člani med drugim razpravljali o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina ter o spremembah zakona o dohodnini. Strinjali so se, da bi bilo treba shemo pomoči razširiti na način, da bi do pomoči prišlo več podjetij, obseg pomoči pa naj bo večji. Nasprotujejo pa tudi spremembam sistema normirancev. Na seji sta bila za podpredsednika OZS imenovana Peter Pišek in Zoran Simčič.

»V OZS smo si prizadevali, da bi v uredbi dvignili sprva določeno mejo 43 kW. Sprejeto je bilo, da se ta meja spremeni na 86 kW, s čimer smo zajeli večino naših članov, malih odjemalcev. Nismo pa zadovoljni z zakonom, saj bo do pomoči upravičenih zgolj malo velikih podjetij. Obseg pomoči mora biti večji, sicer nima učinka. Pričakujemo pa tudi uvedbo kapice z januarjem 2023,« je uvodoma poudaril predsednik OZS Blaž Cvar.

Cvar je predstavil tudi aktivnosti na področju sprememb na področju zakona o dohodnini, ki predvideva spremembe pri normirancih. »Imamo določene poklice, ki potrebujejo davčno poenostavitev. Če bomo slabili sistem normirancev, bodo pod vprašajem poklici, ki so že danes ogroženi. Če želimo preprečiti zlorabe, naj se problem rešuje tam, ne pa, da kaznujemo generalno vse,« je pojasnil Cvar.

Marko Gorjak, član UO in predsednik OOZ Maribor, je opozoril, da niso problematične zgolj spremembe pri normirancih. »Cene električne energije gredo v nebo, zato bi morala politika posredovati na ravni EU. Glede na inflacijo je celotna dohodninska lestvica postavljena prenizko. Problem so seveda energenti. Treba je spremeniti formulo za izračun cene električne energije energije, ki je trenutno vezana na cene plina. Sicer se nam ne obeta nič dobrega,« je še poudaril Gorjak, ki obenem opozarja, da so v pogodbah za dobavo električne energije predvidene visoke v primeru nedoseganja dogovorjene porabe. »Treba je opozoriti člane, preden bodo podpisovali nove pogodbe, naj bodo pozorni na člene v pogodbi,« je še opozoril Gorjak. Z njim se je strinjal tudi predsednik nadzornega odbora Aleš Pulko: »Zaradi formule je cena električne energije tako visoka, v tem je problem. Slovenija bi se morala pogovarjati z Evropsko komisijo, da pride do spremembe te formule.«

Člani UO OZS so razpravljali tudi o spremembah zakona o evidencah, ki predvideva obvezno elektronsko evidentiranje delovnega časa. »V OZS smo temu ostro nasprotovali in zagovarjali  stališče, da elektronsko evidentiranje delovnega časa ne more biti edini način evidentiranja. Povedali smo, da nekatere panoge enostavno ne morejo elektronsko voditi delovnega časa zaradi specifike dela, denimo terensko delo ali delo od doma. Dosežen je bil premik. Minister Mesec je na seji ESS predlagal, da se zakon korigira in omogoči izbiro načina vodenje evidenc. Kot kaže, smo s svojimi argumenti vendarle dosegli, da bodo delodajalci imeli izbiro,« je na seji pojasnil Cvar.  Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS pa je menil, da bi človek pričakoval, da se take »delovne« stvari sprejemajo takrat, ko primanjkuje delovne sile. »V tem trenutku, ko je dela dovolj, je to nepotrebno. Imamo inšpekcije, ki naj opravljajo svoje delo,« je še poudaril Kovšca.

Na današnji seji sta bila imenovana tudi podpredsednika OZS. Prvi podpredsednik je postal Peter Pišek, sicer predsednik sekcije za promet pri OZS, drugi podpredsednik OZS pa je postal Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev pri OZS in predsednik OOZ Nova Gorica.