Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Ocenjevanje škode v gospodarstvu po poplavah med 15. in 18. septembrom 2022

03. OKTOBER 2022  |   Maja Rigač

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je zadolženo za ocenjevanje škode v gospodarstvu na območju prizadetih občin po poplavah med 15. in 18. septembrom 2022. Ocenjevanje neposredne škode v gospodarstvu zaradi poplav se začne z zbiranjem vlog oškodovancev, do 24. oktobra 2022.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na osnovi sklepa Uprave za zaščito in reševanje številka 844-22/2022-18-DGZR z dne 23. 9. 2022 na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) in Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode zadolženo za pripravo ocene škode po poplavah od 15. do 18. septembra 2022 v gospodarstvu na področju prizadetih občin.

Ocenjevanje neposredne škode v gospodarstvu zaradi poplav se začne z zbiranjem vlog oškodovancev (gospodarske družbe, samostojni podjetniki, posamezniki, ki opravljajo samostojno dejavnost, zavodi, zadruge), ki so utrpeli škodo na strojih in opremi, zalogah in izpadu prihodka, v naslednjih prizadetih občinah: Črnomelj, Metlika, Slovenj Gradec, Mislinja, Kobarid, Cerkno, Bovec, Idrija, Pivka, Sežana, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Benedikt, Kungota, Kranjska Gora, Bled, Cerklje na Gorenjskem, Žiri, Preddvor, Železniki, Gorenja Vas – Poljane, Mozirje, Kozje, Dobje, Rogaška Slatina, Šentjur, Solčava, Tabor, Šmartno ob Paki, Vransko, Vojnik, Dol pri Ljubljani, Vrhnika, Kostel, Horjul, Moravče, Osilnica, Logatec, MO Ljubljana, Lukovica, Kamnik, Škofljica in Kočevje.

Z dopolnitvijo sklepa Uprave za zaščito in reševanje so kot prizadete občine opredeljene tudi Hoče Slivnica, Oplotnica, Zavrč, Litija in Log-Dragomer.

Skladno s shemo državnih pomoči so izločena podjetja iz naslednjih dejavnosti:

  • primarni sektor kmetijske proizvodnje,
  • sektor ribištva in akvakulture, kakor ju določa Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1379/2013, in
  • predelava in trženje kmetijskih proizvodov, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cen ali količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je dala na trg zadevna gospodarska družba, ali kadar je pomoč pogojena s tem, da je delno ali v celoti prenesena na primarne proizvajalce.

Oceno škode morajo oškodovanci poslati na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo do 24. oktobra 2022 na obrazcu, in ki zajema naslednje podatke: naziv, matična in davčna številka oškodovanca, ulica, poštna številka, pošta, kraj, občina nastanka nesreče, ocena škode na strojih/opremi, zalogah in izpadu prihodka.

Oškodovanci v gospodarstvu dokumentacijo pošljejo z oznako »Poplave september 2022« na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Trubarjeva ulica 11, 2000 Maribor.

 

Več informacij na spletni strani MGRT

Preberite tudi:

Skupna izjava delodajalskih organizacij o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize žal ne rešuje osnovnega problema, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjamo, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. V gospodarstvu smo pričakovali, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo. Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi. V tem primeru tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj je omejen na največ 30 delovnih dni. Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh. Predlog zakona sicer vsebuje nekatere pripombe gospodarstva, in sicer je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se pri upravičencu, ki je bil v letu 2021 zaprt zaradi odloka vlade (posledica epidemije COVID-19), lahko kot referenčno obdobje šteje enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar potrjuje z izjavo. Vključena pa je tudi pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, ki jo predvideva evropski okvir, za katero pa je še potrebno pridobiti formalno priglasitev Evropske komisije. V predlog zakona je bilo dodano tudi določilo, da podjetja, ki so upravičene do pomoči, ki presega 4 milijone evrov, ob izpolnjevanju dodatnih zaostrenih pogojev, bodo morala pridobiti še naknadno potrditve vlade s posebnim sklepom. Po drugi strani je vlada, brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva, v predlog zakona vnesla dodatno omejitev, in sicer, da bodo podjetja, ki imajo zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 evrov na MWh oziroma zakupljen zemeljski plin po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, upravičena le do enostavne pomoči, se pravi za najmanjšo od petih predvidenih oblik pomoči. S tem ukrepom je vlada v bistvu postavila spodnjo mejo obljubljenega koridorja, ne pa tudi zgornje meje, kar podjetja že od samega začetka zahtevajo in pričakujejo. Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja. Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo pa je predpogoj za družbeno blaginjo. Pričakujemo, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč kot jo zasluži, sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju. S spoštovanjem, Predsednik GZS Tibor Šimonka Predsednik OZS Blaž Cvar Predsednica TZS Mariča Lah Predsednik ZDS Marjan Trobiš Predsednik ZDOPS Marko Lotrič
Pišite nam