Banke lahko pomembno prispevajo k okrevanju gospodarstva

Na današnji okrogli mizi v organizaciji Združenja bank Slovenije so predstavniki bančnega in gospodarskega sektorja govorili o učinkih sprejetih ukrepov za blažitev posledic epidemije covid-19.  Govorci so se strinjali, da so bili vladni ukrepi hitri, a da je treba gospodarstvu čim prej zagotoviti likvidnostna sredstva, zagnati je treba tudi investicije.

Med govorci na okrogli mizi je bil tudi predsednik OZS Branko Meh, ki je izpostavil predvsem problem nezadostnega kreditiranja mikro in malih podjetij. »Velik problem obrtnikom in podjetnikom predstavljajo likvidnostne težave. Banke ne kreditirajo podjetij, ukrep Banke Slovenije pa še dodatno zavira domačo potrošnjo, ki je v tem trenutku izjemnega pomena,« je med drugim poudaril Meh, ki je prepričan, da malo gospodarstvo bolj kot nepovratna sredstva potrebuje ugodna bančna posojila. Po njegovem mnenju so bili ukrepi vlade za omilitev posledic epidemije hitri, za ohranitev delovnih mest pa je bil ključen zlasti ukrep čakanja na delo. Vlada je prav tako upoštevala predlog OZS, da se ukrep čakanja na delo v juniju podaljša za vse panoge. »Toliko kriz smo že premagali, verjamem, da bomo tudi iz te korona krize izšli kot zmagovalci,« je še zaključil Meh.

Banke bi morale v krhkem obdobju po epidemiji covida-19 po mnenju finančnega ministra Andreja Širclja bolj kot lastno dobičkonosnost zasledovati cilj ohranjanja delovnih mest in podjetij v celoti. »Gledati je treba na dolgi rok, gospodarstvo ne more brez bank, prav tako banke ne morejo brez gospodarstva,« je prepričan minister. Šircelj sicer verjame v uspešno okrevanje slovenskega gospodarstva po krizi, ki jo je povzročila epidemija svetovnih razsežnosti. Zelo pomemben delež k temu okrevanju pa bodo prispevale tudi banke, je prepričan Šircelj.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup pa je izrazil prepričanje, da je mogoče z dodatno finančno injekcijo, ki bo prišla v okviru jamstvene sheme, narediti veliko dobrega v zelo kratkem času.

Navzoči so se strinjali, da se je vlada na zaostritev razmer ob epidemiji odzvala hitro. "Tokrat so bili ukrepi sprejeti hitro," je dejala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Predsednik NLB Blaž Brodnjak pa je ugotovil: »V prejšnji krizi smo potrebovali leta, da smo se premaknili z mrtve točke, zdaj pa so bili ukrepi sprejeti v kratkem času.« V imenu bančnikov je napovedal, da bodo delovali odgovorno. Veliko kritik je bilo slišati na račun zaostritve pogojev kreditiranja prebivalstva, za katerega se je lani novembra odločila Banka Slovenije. Tudi Blaž Brodnjak je opozoril, da pri sprejemanju tega ukrepa ni bilo nobenega dialoga. Zatrdil je, da imajo banke same dovolj znanja in tudi znajo same presoditi, kdo je tvegan kreditojemalec. Predsednik uprave NKBM John Denhof pa je dejal, da se na banko v tem času obračajo mala in mikro podjetja, ki potrebujejo zgolj odlog kreditnih obveznosti za dva ali tri mesece, ne za eno leto. "Pomagati moramo zlasti tistim mikro in malim podjetjem, ki nimajo likvidnostnih zalog," je prepričan Denhof.

Finančna kriza nas je naučila, da oklevanje s sprejemanjem ukrepov ni dobro, se je strinjal tudi viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc. O bančnem sistemu v Sloveniji je dejal, da je ostal kapitalsko močan. Letos bo po analizah Banke Slovenije posloval okoli ničle, potem ko je lani ustvaril izjemnih 600 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo. Koronavirus je bil za banke šok. »Obseg gospodarske aktivnosti, katere znaki ohlajanja so se nakazovali že lani v podobnem času, vendar ne tudi upad, se bo letos po ocenah centralne banke skrčil za 6,5 odstotka. V naslednjih petih letih bo gospodarsko okrevanje razmeroma močno, če seveda ne bo drugega vala okužb,« je še povedal.