Ker pa je rešitev zvišala stroške delodajalcev, je bil na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) lani dosežen dogovor, da bo ta del zakona v veljavi šele z letom 2024. V tem času naj bi ministrstvo za finance preučilo možne rešitve, da bi bile obremenitve za podjetja in delavce enakovredne tistim v konkurenčnih državah. Ukrepi naj bi bili po prvotni časovnici predlagani do konca marca, ta rok pa je bil nato podaljšan do 1. maja.

Ukrepov medtem še vedno ni, zato so se v Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije zavzeli za sestanek s predsednikom vlade, ministri za finance, za delo in za gospodarstvo. "Pričakujemo, da se časovnica, ki je bila usklajena med socialnimi partnerji, ne bo več podaljševala in bodo konkretni ukrepi sprejeti še pred poletjem, najpozneje do konca junija," so poudarili v današnjem sporočilu za javnost.

Omenjena sprememba zakona bo po njihovih navedbah bistveno poslabšala konkurenčnost slovenskega izvozno usmerjenega gospodarstva v primerjavi s konkurenčnimi državami članicami EU. "Izvoz storitev je eden izmed vitalnih interesov slovenskega izvozno usmerjenega gospodarstva," so podčrtali in dodali, da so v letu 2021 podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo storitve v tujini, k slovenskemu bruto domačemu proizvodu kljub pandemiji covida-19 prispevala 8,9-odstotni delež.

"Delodajalske organizacije izpostavljamo, da si ne moremo privoščiti, da bi zaradi neugodne regulacije izgubili pomemben delež našega gospodarstva," so zapisali. Opozorili so še na opozorila slovenskih podjetij, da bodo v primeru, da konkretnih rešitev do konca junija ne bo, "prisiljena iskati druge možnosti, tudi s selitvijo sedežev podjetij v sosednje države".

Vir: STA