Delodajalci za ukrep subvencioniranega krajšega delovnega časa ali čakanja na delo

Slovenski obrtniki in podjetniki vse bolj čutijo ohlajanje gospodarstva, številni se tako soočajo z upadom naročil, negotova je tudi situacija za prihodnje leto. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo zato skupaj z ostalimi delodajalskimi organizacijami na ministrstvo za delo in gospodarsko ministrstvo naslovili pobudo za sprejem sistemskega zakona za ureditev nadomestila za krajši delovni čas ali čakanje na delo. Z ukrepom bi podjetjem pomagali ohraniti delavce in jih aktivirati takoj, ko se bo poslovanje ponovno okrepilo.

Po mnenju delodajalcev je pobuda odraz nujno potrebnih ukrepov za preprečitev konkurenčne nezmožnosti in zaustavitve delovanja slovenskih podjetij v luči trenutnih zaostrenih gospodarskih razmer. Pobuda za sprejem zakonskega besedila z ureditvijo ustreznih rešitev za t.i. trajnostno shemo s predvidenim financiranjem nadomestila za delo s krajšim delovnim časom oziroma za čakanja na delo s strani Vlade Republike Slovenije, je ukrep, ki ga narekujejo tako pretekle situacije izrednih razmer iz naslova Covid-19, ali energetske krize, kakor tudi letošnjih ekstremnih vremenskih pojavov, in navsezadnje tudi gospodarskih cikličnih gibanj in recesije.

S podano pobudo želimo vzpostaviti dialog za normativno ureditev t.i. stalne sheme, ki bi preko resornega ministrstva nacionalnemu gospodarstvu omogočala prebroditev izrednih situacij in gospodarskih razmer, v izogib izravnavi konjunkturnih nihanj in masovnega odpuščanja, ki bi s tem ohranjal delovna mesta in zmanjševal tudi socialno stisko delavcev ter nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva v razmerju do izvoznih trgov.

Podani predlog opiramo tudi na ekonomsko sliko in situacijo, ki je v tem, da so poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih 10 odstotnih točk pod dolgoletnim povprečjem in najnižje po prvem valu izbruha pandemije covid-19. Odražajo zmerno zniževanje tekoče industrijske proizvodnje in kar je bolj zaskrbljujoče, velik padec izvoznih naročil. Zagotovljena proizvodnja se je v obdobju 12-ih mesecev skrčila s 5,2 na 4,1 leta.

Obseg novih naročil je bil v 3. četrtletju za 12 o. t. nižji kot pred 12 meseci. V prvih sedmih mesecih leta je bil obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnosti medletno nižji za 2,3 %, pri čemer je bil padec v industriji materialov pri 15 %. Avgustovski padec porabe električne energije pri poslovnih subjektih nakazuje, da bo industrijska proizvodnja medletno nižja tudi v avgustu oz. da se bo padec še povečal.

Na podlagi ureditve institutov pomoči, kakršni so bili zasnovani kot odziv na gospodarske izzive v času Covid-19 razmer, za tem t.i. energetske krize, letos pa tudi izrednih naravnih ujm, menimo, da so bili tedaj sprejeti ukrepi Vlade RS za preprečevanje posledic korak v pravo smer. Poudariti pa želimo, da je potrebno reagirati hitro, da se prepreči zaustavitev delovanja podjetij. Za gospodarski izhod iz kriz je potrebno ohraniti podjetja, zato Vam, po vzoru nemško govorečih držav, ponovno podajamo predlog za uvedbo dodatka za krajši delovni čas v Slovenij v podporni shemi s strani Vlade RS.

Podjetja morajo imeti možnost hitrega pridobivanja svežega denarja za premagovanje njihovega akutnega pomanjkanja likvidnosti - obljubiti jim je treba, da bodo zaposlene lahko poslali na krajši delovni čas in jih nato ponovno spet polno zaposlili, ko se proizvodnja in poslovanje ponovno začnejo.