Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com

Obrtniki od zdravstvene reforme pričakujejo rešitev problema regresnih zahtevkov

29. 06. 2017
Avtor: Mira Črešnar

Obrtniki in podjetniki so na današnji seji upravnega odbora OZS predstavnikom Ministrstva za zdravje jasno povedali, da ne pristajajo na nikakršno dodatno obremenjevanje gospodarstva v novi zdravstveni reformi, še vedno pa čakajo na konkretne izračune, kaj reforma prinaša za gospodarstvo. Bistveno za obrtnike in podjetnike je, da bi z reformo rešili tudi problem regresnih zahtevkov, ki lahko ogrozi njihov obstoj.

 

”Z novo reformo moramo rešiti predvsem problem regresnih zahtevkov. Želimo ga rešiti za mizo, ne na ulici,” je uvodoma poudaril predsednik OZS Branko Meh. Meh je opozoril, da zaradi regresnih zahtevkov lahko propade marsikateri obrtnik in podjetnik, saj so zahtevki lahko visoki tudi 100 tisoč evrov. V tej luči Meh smatra, da gre za prikrito nacionalizacijo slovenskih podjetij. Opozoril je, da delodajalci ne sodelujejo pri pogajanjih, saj še do danes niso prejeli izračunov, kakšne obremenitve nov zakon prinaša za gospodarstvo. ”Potrebujemo konkretne številke, kaj to pomeni za gospodarstvo,” je prepričan Meh in obenem izrazil razočaranje, da se letošnjega Foruma obrti in podjetništva v začetku junija ni udeležil nihče z Ministrstva za zdravje.

 

Dr. Dušan Keber z Ministrstva za zdravje je dejal, da je cilj zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju izboljšati obstoječi sistem. ”Zakon izboljšuje dostop do zdravstvenih storitev, kar je pomembno tudi za delavce, ki jim delodajalci ne plačujejo zdravstvenih prispevkov”. In še: ”Neplačilo zdravstvenega prispevka ne more biti razlog, da nekdo, ki je sicer zavarovan, krije vse stroške zdravljenja v primeru nesreče”. Po zagotovilih mag. Elde Gregorič Rogelj z Ministrstva za zdravje t.i. novi viri v predlogu zakona ne pomenijo obremenjevanja gospodarstva. ”Te obveznosti bo prevzela država.”

 

Keber je odgovoril tudi na vprašanje glede regresnih zahtevkov in dejal, da skušajo z regresnimi zahtevki vplivati na tiste delodajalce, ki nič ne storijo za varnost svojih delavcev. ”Za takšne je bolje, da propadejo,” pravi Keber.

 

Franc Vesel, član UO OZS, se je spraševal, kako lahko predstavniki Ministrstva za zdravje govorijo o tem, da bodo pridobili več sto milijonov v zdravstveno blagajno, pri tem pa gospodarstvo ne bodo obremenili. Glede regresnih zahtevkov pa je Vesel dejal, da je treba v zakonu samo opredeliti, kaj je mala in velika malomarnost in s tem bi avtomatično zaščitili poštene delodajalce.  

 

Državni svetnik Alojz Kovšca pa je izpostavil problem bolniške odsotnosti. ”Delavec je bil 28 dni bolan, potem tri dni bolan, in to je trajalo šest let.  Na koncu pa je bil podjetnik dolžan, da vse to plača.” Kovšca je menil, da bi se moralo to breme porazdeliti med državo in delodajalcem.

 

Da se v zdravstvu trošijo enormne količine denarja, pa je prepričan Peter Pišek, član UO OZS, ki pričakuje, da bodo v prihodnje bolje nadzirali stroške. 

 

Drago Delalut, član UO OZS, je menil, da reforma ne rešuje dolgih čakalnih vrst, še vedno bo treba plačevati zasebnike, zato takšne reforme ne more podpreti. ”Dokler država ne bo obremenila vseh enako, smo proti takšni reformi,” je dejal Delalut, ki ga moti tudi to, da delodajalske organizacije še niso prejele izračuna, v kolikšni meri bo reforma obremenila gospodarstvo.

 

Preberite tudi