UO OZS: Vlada naj dopolni PKP7 in odpre dejavnosti

Člani Upravnega odbora OZS so na današnji seji obravnavali osnutek PKP7, ki ga je vlada sprejela v soboto. Obrtniki in podjetniki so pozdravili rešitev glede starostnega upokojevanja, v PKP7 pa med drugim pričakujejo še povračilo stroškov plač v celoti, podjetjem pa naj ne bo treba vračati državne pomoči. Člani UO OZS so obenem zavzeli sklep, da se vse storitvene in obrtne dejavnosti odprejo takoj po novem letu.  

»Likvidnost je velik problem v obrti in podjetništvu. Država bi zato morala podjetjem, ki so z odlokom zaprta, v celoti pokriti stroške dela in fiksne stroške. Prav tako bi morala država pokriti stroške neposredno delavcem, ne pa, da delodajalec sedaj zalaga za državo. Ukrepi morajo biti takšni, da bodo obrtnikom in podjetnikom pomagali ohraniti podjetja in delovna mesta, predvsem pa mora biti ta pomoč takojšnja,« je uvodoma poudaril predsednik OZS Branko Meh, ki bi si želel, da je PKP7 zadnji in da bodo lahko vsi obrtniki in podjetniki kočno začeli delati.

Člani UO OZS pričakujejo, da bo vlada v PKP7 prisluhnila pobudi in dopolnila ukrep kritja fiksnih stroškov, in sicer tako, da se razširi obdobje pokrivanja stroškov in se ob zadnjih treh mesecih doda še obdobje prvega vala epidemije. Hkrati pa predlagajo, da se lestvica padca prihodkov razširi z dodatnim razredom, ki opredeljuje padec prihodkov v upravičenem obdobju med 50 in 70 %.

Država naj obenem ločeno financira kritje stroškov najemnin za tista podjetja, ki imajo prostore v zasebni lasti. Ti so namreč v neenakem položaju s tistimi, ki imajo prostore v občinski in državni lasti. Slednji so namreč plačevanja najemnin v prvem in drugem valu epidemije oproščeni.

Vlada je upoštevala predlog OZS, da se kriteriji za prejem pomoči iz interventnih zakonov (čakanje na delo, skrajšan delovni čas, mesečni temeljni dohodek) popravijo. Pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 se tako upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister za finance, s podzakonskim predpisom. V OZS ob tem pričakujemo, da bo podzakonski akt to ustrezno naslovil.

Prav tako pa naj se v celoti krije stroške plač, torej bruto II. Razlika znaša 16,1 % in je delodajalci ne morejo kriti, še posebej ne tisti, ki jim je dejavnost v celoti prepovedana.

Predlagamo tudi drugačno obravnavo tistih davčnih dolžnikov, ki so to postali zaradi posledic epidemije. Tudi ti naj bodo upravičeni do ukrepov pomoči iz interventnih zakonov, saj niso postali davčni dolžniki po svoji krivdi.

Obenem pa smo še vedno mnenja, da podjetjem sploh ne bi bilo treba vračati državne pomoči, v kolikor so v tem letu uspešno poslovala. Podjetja je treba namreč spodbujati, da delajo uspešno, ne pa, da jih pri tem zaviramo s »kaznovalnim« ukrepom vračanja pomoči. Podjetja naj ta sredstva raje namenijo za razvoj podjetij ali nagrade zaposlenim.

Na težko situacijo v gostinstvu pa je opozoril Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS: »Za panogo gostinstva in turizma naj se ukrepi pomoči ločijo od ostalih dejavnosti. Na tak način bodo ta podjetja prej in enostavneje prišla do pomoči. Veliko naših članov je tudi vezanih na aktivno politiko zaposlovanja, tako da sedaj niso upravičeni do nadomestil za delavce na čakanju. To pomeni, da so izključeni iz ukrepov pomoči zaradi 200 evrov subvencije, kar je absurd.« OZS je sicer vladi predlagala, naj se ukrepi v sklopu aktivne politike zaposlovanja in ukrepi  pomoči po interventnih zakonih delodajalcem ne izključujejo.

So pa člani soglasno pozdravili rešitev v PKP7, ki se nanaša na zakon o delovnih razmerjih in s katerim bi omogočili prekinitev delovnega razmerja ob izpolnjevanju pogojev za starostno upokojitev. Delovno razmerje bi bilo tako mogoče nadaljevati ob soglasju delavca in delodajalca, s čimer bi uravnotežili pravni položaj delodajalcev.