Vodič po politikah krožnega gospodarstva, namenjenih podjetjem EU v letu 2026

Naraščajoče zavedanje o velikih okoljskih izzivih, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in onesnaževanje, je spodbudilo oblikovalce politik k razvoju novih predpisov za varstvo okolja. Hkrati si voditelji prizadevajo uravnotežiti te cilje z gospodarskimi potrebami in družbeno blaginjo. To je privedlo do premika v smeri večje usklajenosti, učinkovitosti in manjše administrativne obremenitve obstoječih politik.

V tem spreminjajočem se okolju se je krožno gospodarstvo iz nišnega koncepta razvilo v enega temeljnih stebrov trajnostne strategije Evropske unije. Njegova privlačnost temelji na dvojni obljubi: gre hkrati za okoljski in gospodarski model. Z omogočanjem gospodarske rasti brez povečevanja rabe virov si prizadeva varovati okolje ter hkrati spodbujati inovacije, konkurenčnost in nove poslovne priložnosti.

Ta članek služi kot vodnik za prepoznavanje ključnih politik EU, ki vključujejo načela krožnega gospodarstva – bodisi za spremljanje, izvajanje ali pripravo nanje – glede na sektor podjetja, njegovo velikost in strateške ambicije. Namenjen je poslovnim voditeljem, strokovnjakom za trajnost in oblikovalcem politik, ki se znajdejo v hitro spreminjajočem se regulativnem okolju. Predstavljamo tako obstoječe kot nove politike, vključno s prenovami, posodobitvami, pričakovanimi časovnicami ter relevantnimi standardi in orodji za učinkovito izvajanje.

Z razumevanjem prihajajoče zakonodaje kot priložnosti in ne zgolj izziva skladnosti se lahko podjetja strateško pozicionirajo za ustvarjanje dolgoročne vrednosti. Na podlagi pregleda trenutnega političnega okolja izpostavljamo tri ključna sporočila za uresničitev tega potenciala:

• Razumevanje, kako so načela krožnega gospodarstva vključena v politike, podjetjem omogoča poenostavitev skladnosti z integriranimi strategijami in poročanjem.
• Krožno gospodarstvo ne sme biti obravnavano kot samostojen cilj, temveč kot orodje za doseganje širših okoljskih ciljev – podnebnih, okoljskih in biotskih – hkrati pa zagotavlja zmanjševanje tveganj in konkurenčno prednost z inovacijami ter gradnjo dolgoročne odpornosti.
• Vzpostavitev robustne podatkovne infrastrukture je ključna za spremljanje napredka, sprejemanje informiranih odločitev in zagotavljanje transparentnosti.

Podjetja so naslovljena z več kot 20 politikami krožnega gospodarstva

Število politik EU, ki vključujejo načela krožnega gospodarstva, hitro narašča. Podjetja, ki se bodo proaktivno uskladila s temi razvoji, bodo bolje pripravljena na obvladovanje regulativnih tveganj, izkoriščanje inovacijskih priložnosti in zagotavljanje svoje licence za delovanje v svetu omejenih virov.

Zemljevid politik EU razvršča obstoječe politike krožnega gospodarstva po namenu:

1. Poročanje in komuniciranje
2. Oblikovanje izdelkov
3. Skrbni pregled (due diligence)
4. Ravnanje z odpadki in viri
5. Trgovina

Prav tako izpostavlja podporna orodja in standarde. Mejna leta (od 2025 dalje) označujejo uvedbe politik, revizije ali nove cilje. Barve prikazujejo primarno fazo življenjskega cikla, na katero se politika nanaša (če politika zajema več faz, je prikazana le glavna). Nekatere politike zunaj kategorije Poročanje in komuniciranje lahko kljub temu vključujejo pomembne elemente s tega področja.

5 ključnih poudarkov politik EU, ki spodbujajo krožnost

• Direktiva o poročanju podjetij o trajnosti (CSRD)

CSRD krepi preglednost in odgovornost podjetij ter zahteva razkritje podrobnih podatkov o rabi virov, odpadkih in vplivih izdelkov. Poročanje mora vključevati delež recikliranih in primarnih surovin ter oblikovne značilnosti, kot so trajnost, popravljivost in možnost recikliranja – tesno povezano z Uredbo o okoljsko primernem oblikovanju trajnostnih izdelkov (ESPR).

Poleg izpolnjevanja zahtev skladnosti lahko takšno poročanje pomaga prepoznati neučinkovitosti, znižati stroške in okrepiti obvladovanje tveganj s spremljanjem nastajanja odpadkov, intenzivnosti rabe virov in odvisnosti od kritičnih materialov. Prav tako izboljšuje ugled podjetij, omogoča dostop do trajnostnega financiranja in povečuje konkurenčnost na trgih, ki cenijo krožne prakse.

Časovnica: prvi val poročanja (podjetja v okviru NFRD) se je začel leta 2025, drugi val sledi leta 2028, tretji pa leta 2029.

• Direktiva o skrbnem pregledu trajnosti podjetij (CSDDD)

CSDDD razširja odgovornost podjetij na celotno vrednostno verigo ter spodbuja krožnost z odgovornim pridobivanjem virov in razmišljanjem v celotnem življenjskem ciklu. Zajema dejavnosti navzgor po verigi (surovine, vhodni materiali, logistika, podizvajalci), notranje dejavnosti ter dejavnosti navzdol po verigi (distribucija, prevoz, skladiščenje), sprva s poudarkom na neposrednih poslovnih odnosih.

Medtem ko se CSRD osredotoča na poročanje, je CSDDD usmerjena v strategijo in ukrepanje. Podjetja morajo kartirati dobavitelje, oceniti okoljska tveganja ter vključiti krožne modele dobavnih verig, kot so ponovna uporaba, sistemi vračila in remanufacturing. Ti pristopi zmanjšujejo odvisnost od primarnih surovin in visoko tveganih dobaviteljev.

Časovnica: velika podjetja bodo morala zahteve izpolnjevati od leta 2028 dalje, zato je zgodnja priprava ključna.

• Uredba o okoljsko primernem oblikovanju trajnostnih izdelkov (ESPR)

ESPR uvaja zahteve glede oblikovanja, ki izboljšujejo trajnost, popravljivost in možnost recikliranja v vseh fazah življenjskega cikla. Uvaja tudi digitalni potni list izdelka (DPP) – ključno podatkovno orodje za poročanje okoljskih informacij. V gradbenem sektorju se temu približuje Uredba o gradbenih proizvodih (CPR), ki temelji na okoljskih deklaracijah izdelkov (EPD), standardiziranih in preverjenih dokumentih o okoljskem vplivu izdelka skozi celoten življenjski cikel.

Ti ukrepi spodbujajo večje zbiranje podatkov, sledljivost in preglednost.

Časovnica: ESPR je začela veljati julija 2024, prve določbe (npr. prepoved uničevanja neprodanega tekstila in obutve) pa bodo začele veljati leta 2026. Delegirani akt o DPP za tekstil in pohištvo je predviden leta 2027. Prenovljena CPR, ki začne veljati januarja 2026, dodaja zahteve glede reciklabilnosti, razstavljivosti, trajnosti, popravljivosti in vsebnosti recikliranih materialov.

• Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM)

CBAM je namenjen preprečevanju selitve emisij z uvedbo cene ogljika za določeno uvoženo blago, s čimer se zagotavlja enakovredna obravnava izdelkov iz EU in tretjih držav. Zajema sektorje z visokimi emisijami, kot so jeklo, cement, aluminij, gnojila in električna energija, ter zahteva poročanje in plačilo za vgrajene emisije CO₂.

Čeprav gre primarno za podnebni ukrep, CBAM posredno spodbuja krožne strategije, kot so uporaba recikliranih ali nizkoogljičnih materialov, remanufacturing, sistemi ponovne uporabe, materialna učinkovitost in trajno oblikovanje izdelkov. Vse to zmanjšuje stroške skladnosti in emisije ter omogoča nove poslovne modele, kot je produkt kot storitev.

Časovnica: prehodno obdobje poročanja je potekalo med letoma 2023 in 2025, polna uvedba pa se začne leta 2026.

• Evropski akt o krožnem gospodarstvu

Prihodnji akt o krožnem gospodarstvu bo dopolnjeval obstoječe sektorske direktive ter omogočal prost pretok krožnih izdelkov, sekundarnih surovin in odpadkov po EU. Njegov cilj je okrepiti ponudbo in povpraševanje po visokokakovostnih recikliranih materialih.

Leta 2026 bo Komisija izvedla presoje vplivov, zunanje študije ter delavnice z deležniki, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih. Uradni zakonodajni predlog akta je pričakovan v četrtem četrtletju 2026.

Trije ključni trendi, ki se pojavljajo v politikah

1. Od odpadkov k življenjskemu ciklu

Ravnanje z odpadki in viri ostaja najbolj regulirano področje, vendar se pozornost hitro širi tudi na poročanje, oblikovanje izdelkov, skrbni pregled in trgovino. Novejše uredbe, kot je ESPR iz leta 2024, uvajajo celostni pristop življenjskega cikla ter spodbujajo vključevanje krožnosti že v fazah pridobivanja virov, proizvodnje, uporabe in konca življenjske dobe.

2. Krožno gospodarstvo kot vzvod za podnebno in okoljsko politiko

Krožnost ni cilj sama po sebi, temveč sistemski pristop k doseganju podnebne nevtralnosti, ničelnega onesnaževanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Z zmanjševanjem odpadkov, nevarnih snovi in rabe primarnih virov krožne strategije prispevajo k zmanjševanju emisij in razbremenitvi ekosistemov, zlasti v sektorjih, kjer je razogljičenje sicer težavno.

3. Vse večji poudarek na podatkih in transparentnosti

Podatki, sledljivost in preglednost postajajo osrednji elementi zakonodaje EU. Instrumenti, kot so digitalni potni listi izdelkov, omogočajo zbiranje in uporabo podatkov za poročanje, skrbni pregled in obvladovanje tveganj v celotni vrednostni verigi. To krepi zaupanje vlagateljev, regulatorjev, potrošnikov in drugih deležnikov.

Naslednji koraki: sprejemanje krožnih politik kot priložnosti

Politika krožnega gospodarstva postaja odločilen dejavnik za evropska podjetja, zlasti v intenzivnih sektorjih in globalnih dobavnih verigah. Čeprav je regulativno okolje kompleksno, lahko zgodnje vključevanje in strateška uskladitev prineseta tako zmanjšanje tveganj kot konkurenčno prednost.

Podjetja bi morala začeti z oceno svojih zmogljivosti, opredelitvijo ključnih kazalnikov, krepitvijo podatkovne infrastrukture ter sodelovanjem z dobavitelji in partnerji. S tem lahko pretvorijo regulativne zahteve v dolgoročno vrednost, večjo odpornost in vodilno vlogo pri prehodu v krožno gospodarstvo.

Vir: Circle Economy