Novice - Novinarsko središče

Pričeli so se tradicionalni Dnevi slovenskega lesarstva, ki letos posebno pozornost namenjajo aktualnim energetskim izzivom, dobavnim verigam v lesnopredelovalni industriji, razvojnim spodbudam, kadrom v lesarstvu, promociji poklica lesarja, razvoju novih izdelkov in blagovnih znamk, krožnemu dizajnu ter digitalizaciji. Slovenija je bogata z lesom, ki je trajnosten in obnovljiv vir, za njegovo predelavo pa je potrebno veliko manj energije kot pri kakšni drugi surovini, vendar pa je treba z lesom ustrezno upravljati, je bilo slišati danes v Laškem, kjer je bilo veliko pozornosti namenjene tudi kadrom v tej panogi.

SPIRIT Slovenija, javna agencija v sodelovanju s Sekcijo cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije v času od 25. do 28. maja 2023 pripravlja izhodno delegacijo v London, v okviru katere bodo slovenski cvetličarji in vtrnarji aktivno sodelovali na svetovni razstavi RHS Chelsea Flower Show.

O tem, kaj vse vpliva na zagotavljanje čim večje varnosti in pretočnosti na naših avtocestah, so slovenski prevozniki razpravljali na strokovnem posvetu, ki sta ga na sejmu Gospodarska vozila v Celju danes pripravili strokovni sekciji prevoznikov obeh naših stanovskih organizacij OZS in GZS. V razpravo sta povezali še Agencijo RS za varnost prometa, Generalno policijsko upravo in DARS, vsi skupaj pa so bili edini, da je edino v dobrem medsebojnem sodelovanju in povezovanju, ki ga organizacije že gojijo, ključ do uspeha.

Državni svet je danes organiziral posvet Quo vadis, 3. razvojna os? Retrospektiva projekta 2004-2023. Namen posveta je bil osvetliti zgodovino zadnjih dvajsetih let od prve uvrstitve načrtovanja in gradnje 3. razvojne osi v strateške dokumente države do danes in ugotoviti, kje so razlogi za počasno realizacijo projekta ter nasloviti kolateralno škodo, ki so jo zaradi zamud pri realizaciji projekta utrpela gospodarstva Koroške, Savinjsko-Šaleške, Zasavske, Posavske, Dolenjske in Belokranjske regije.

Če ne bomo z ukrepi zaščitili našega gospodarstva, bomo na letnem nivoju izgubili prek ene milijarde dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov, je bila ključna ugotovitev današnje okrogle mize, na kateri so gospodarstveniki ponovno opozorili na nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva na globalnem trgu. Med razlogi so izpostavili previsoke cene električne energije in zahtevali primerljive ukrepe soočanja z energetsko krizo kot v drugih državah EU.

V Sloveniji neznano kam izgine okrog 40 tisoč izrabljenih vozil, kar povzroča veliko škodo za okolje in zdravje ljudi. Problem bi morali zato reševati medresorsko in prednostno. To so ključne ugotovitve okrogle mize z naslovom “Komu koristi, da sistem izrabljenih vozil ne deluje?«, ki jo je 18. maja v okviru sejma Avto in vzdrževanje organizirala Sekcija avtoserviserjev pri OZS.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na današnjem, že 18. Forumu obrti in podjetništva predsedniku vlade in ministrom predstavila letošnje najpomembnejše zahteve slovenske obrti in podjetništva. Med ključnimi zahtevami so razbremenitev stroškov dela, znižanje reguliranih cen električne energije in plina, pospešitev postopkov pri pridobivanju delovnih dovoljenj, celovit pristop k promociji obrtnih poklicev, pri preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa ne sme priti do progresije.

Delodajalska združenja ponovno opozarjamo na zaostrene razmere, v katerih deluje gospodarstvo. Ključen razlog so previsoke cene električne energije, zaradi katerih slovensko gospodarstvo izgublja konkurenčno prednost na globalnih trgih, na kar opozarjajo tudi podatki o industrijski proizvodnji, trgovini in ostalih storitvenih dejavnostih ter padcu naročil v prvih mesecih letošnjega leta.

Na današnji seji Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so članice in člani razpravljali o napovedanih spremembah na področju zdravstva. Soglasni so bili, da pri preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne pristajajo na nikakršne dodatne obremenitve stroškov dela. Prav tako pa pričakujejo večjo zastopanost v skupščini ZZZS, saj delodajalci v zdravstveno blagajno prispevajo 1,5 milijarde evrov.