Novo pojasnilo Urada za intelektualno lastnino RS glede skupnega sporazuma med SAZOR in GZS
Avtor: Tamara Starič Petrović
Kljub temu da deluje novo pojasnilo neugodno za gospodarstvo, izpostavljamo, da gre predvsem za povzemanje zakonskih določil Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (Uradni list RS, št. 63/16 in 130/22; ZKUASP) s strani Urada za intelektualno lastnino RS (URSIL) in, na nekaj mestih, povzetek dejanskega stanja (ki pa je, žal, predstavljeno enostransko, zgolj z vidika SAZORja, ne pa tudi reprezentativnih predstavnikov uporabnikov, tj. gospodarstva).
Pa čeprav pojasnilo vsebuje (korektno) povzemanje zakonodaje, ne vsebuje pa pojasnila, ali je navedeni skupni sporazum zavezujoč tudi v primerih, ko podjetja (gospodarske družbe in samostojni podjetniki - pojasnilo iz nekega razloga ves čas govori samo o gospodarskih družbah, ne pa tudi o samostojnih podjetnikih, čeprav skupni sporazum kot uporabnike zajema tudi njih) ne fotokopirajo avtorskih del, imajo pa v posesti multifunkcijsko napravo (denimo, povprečen obrtnik, ki avtorskih del praviloma ne uporablja pri svojem delu, še manj pa jih fotokopira - naprave kot so multifunkcijske naprave uporablja samo za fotokopiranje računov in podobnih dokumentov, ki niso avtorska dela). Dejstvo je, da mnenje URSIL glede tega ne bi bilo zavezujoče za konkretne (sodne) postopke, bi pa zagotovo lahko pripomoglo odpraviti trenutno zmedo, ki obstaja v gospodarstvu glede tega skupnega sporazuma. Pojasnilo tudi, na primer, ne daje povezave do mesta, kje si lahko uporabniki ogledajo, katera točno avtorska dela sodijo v varovani repertoar SAZORja, na podlagi česar bi lahko ugotovili, ali fotokopirajo tovrstna dela ali ne.
Kot smo tudi v preteklosti obveščali, edino merilo glede zavezujoče narave skupnega sporazuma v vseh primerih (vključno s primeri, ki jih navajamo zgoraj) bodo podala sodišča. Sodišča so pa pri presoji konkretnih zadev vezana samo na Ustavo RS, mednarodne ratificirane pogodbe in zakone. Na podzakonske akte (kar velja tudi za skupne sporazume, ki imajo status podzakonskega akta) so vezane samo, kolikor ocenijo, da so zakoniti (glej npr. sodbo opr. št. VSL Sodba in sklep V Cpg 488/2018 z dne 23. 8. 2018).
Zato, torej, velja, da dokler se ne vzpostavi neka ustaljena sodna praksa, so vse objave vezane na zgoraj predstavljeno materijo zgolj mnenja avtorjev, ki, seveda, lahko odražajo zgolj in samo stališče organizacije, za katero deluje oz. katero zastopa.