Nvidia vodi borzne trge

Nvidia – ime, ki so ga v zadnjih mesecih zagotovo slišali tudi nepoučeni vlagatelji. Podjetje, ki proizvaja čipe in preostalo opremo za napredne tehnologije, med njimi predvsem za umetno inteligenco, je namreč iz četrtletja v četrtletje presenečalo z izjemnimi poslovnimi rezultati. Ti so nato pomagali delnico ekstremno podražiti, s čimer je Nvidia na delniških trgih zagotovo zmagovalka zadnjega leta. 

Kako izjemna je bila rast Nvidie v zadnjem letu dni dokazuje tudi podatek, da je trenutno Nvidia največje podjetje po tržni kapitalizaciji na svetu, s čimer je uspela prehiteti tako Apple kot Microsoft. Nvidia je tako potrebovala le 23 dni v preteklem mesecu, da je k svoji tržni kapitalizaciji dodala 1 milijardo ameriških dolarjev. Berkshire Hathawayju, skladu, ki ga upravlja svetovno znani investitor Warren Buffett, tega ni uspelo že zadnjih 60 let. 
Izjemna rast delnice Nvidia je glavni motor rasti ameriških borznih trgov v zadnjih mesecih. Zdaj se pred vlagatelji postavlja pomembno vprašanje – je trg zrel za korekcijo? Kje se bo ta rast ustavila in kdaj? Objektivno gledano je namreč vedno nevarno, če trge navzgor vleče zgolj ena sama delnica in trg ne raste kot celota. 

Popuščanje pri obrestnih merah

Trenutno sicer globalna monetarna politika stremi k zaključku cikla višanja obrestnih mer in nižanju le-teh. Tako smo že lahko videli prve reze v obrestnih merah s strani Evropske centralne banke, prav tako so pričeli z zniževanjem obrestnih mer v Švici, Kanadi in na Danskem. Zdaj so vse oči uprte v Ameriško centralno banko, ki je za leto 2024 prav tako napovedala vsaj eno znižanje obrestnih mer. 
Zniževanje obrestnih mer centralnih bank naredi »denar bolj poceni«, bolj privlačen in s tem se poveča tudi likvidnost v sistemu ter presežki, ki gredo načeloma potem v bolj dinamične, špekulativne naložbe. Do sedaj so vedno, ko se je odvijalo zniževanje obrestnih mer in je bil na voljo poceni denar, borzni indeksi delali dobre donose. Bo tudi tokrat tako? 
Tudi globalni svetovni indeks likvidnosti je začel v zadnjih dveh mesecih naraščati, prav tako je svojo rast po več kot 2-letnem upadanju začel denarni agregat M2, ki sporoča količino denarja v obtoku. Oba omenjena indikatorja sta vedno v zgodovini pripomogla k temu, da so trgi rasli, v kolikor sta naraščala omenjena dva indikatorja in obratno – ko se je likvidnost umaknila in se je pričela zniževati tudi količina denarja v obtoku, so trgi doživeli precejšnje padce.

Bo balonček še večji, preden bo počil?

Vsekakor imamo trenutno na finančnih trgih zelo zanimivo stanje. Namreč, spremljamo lahko, da poleg delnic, ki so se v zadnjem letu in pol zelo podražile, naraščajo tudi vrednosti kriptovalut – posebej Bitcoina – ter v istem času rastejo tudi cene surovin, posebej zlata.
Omenjeno situacijo lahko vidimo kot potencialni »melt up« vseh naložbenih razredov, ki verjetno še ni končan. Svetovni kapital namreč beži iz »varnih« investicij, kot sta ameriški dolar in obveznice, ter išče zatočišče v delnicah, surovinah, plemenitih kovinah in kriptovalutah. Zato povečano povpraševanje povzroča rekordno visoke cene in trend se bo, kot vse kaže, nadaljeval še nekaj časa. 

Izjemne geopolitične spremembe 

Pretekli mesec je bila na področju geopolitike vsekakor najbolj udarna prav novica o prekinitvi več kot 50 let trajajočega sporazuma med Savdsko Arabijo in ZDA, in sicer da se nafta, ki jo Arabci izvažajo, obračunava v ameriških dolarjih. Omenjena prekinitev sporazuma tako daje slutiti, da se bodo v finančnem sistemu na svetu zgodile zares velike, recimo kar tektonske spremembe. 
Vladavina Wall Streeta in dolarja kot svetovne valutne rezerve se namreč počasi, a zanesljivo končuje. Ne le Kitajska kot novi svetovni imperij, predvsem moč BRICS držav, katerim so se v zadnjem letu pridružile tudi Savdska Arabija, Iran in Združeni Arabski Emirati, daje slutiti, da se na svetovnem političnem, gospodarskem, ekonomskem in predvsem monetarnem parketu postavljajo povsem nova pravila.  
Kljub vsem spremembam je leta 2023 ameriški dolar še vedno predstavljal več kot 58 % vseh deviznih rezerv na svetu. Prav tako se je lani več kot 40 % vseh mednarodnih trgovinskih transakcij še vedno opravilo z dolarjem. Kljub tem podatkom je dedolarizacija v močnem teku, spodbujajo pa jo predvsem trije dejavniki:
-    pomanjkanje moči in potenciala ameriškega gospodarstva,
-    agresivna uporaba nezakonitih sankcij – predvsem finančnih – s strani ZDA,
-    razvoj in krepitev BRICS držav.

Sprememba pravil na svetovnih globalnih trgih

Spremenjena pravila na globalnih svetovnih trgih tudi od vlagateljev zahtevajo, da svoje portfelje prilagodijo novo nastalim razmeram. Vsi redni bralci člankov tako že zelo dobro veste, da je v takšnih spremenjenih razmerah modro biti razpršen: tako med delnice, ETF sklade, plemenite kovine in surovine ter z deležem tudi v sektorju kriptovalut. Malce večji vlagatelji lahko v to razpršitev dodate tudi nepremičnine in zemljišča.  
Najslabša izmed opcij v tem obdobju bo vsekakor denarna naložba – denar doma, depozit na banki ali izbira kakšnih obveznic. Prihajamo namreč v obdobje, ko ni več varno, če izbereš klasične varne naložbe. Dejansko bo bolj varno, kot vse kaže, če boste za svoj kapital izbrali bolj dinamične, špekulativne investicije.