OZS opozarja na velik porast absentizma in predlaga rešitve

Absentizem v Sloveniji je v porastu, kar izjemno negativno vpliva na gospodarstvo. Samo lani smo zaradi bolniških odsotnosti izgubili več kot 19 milijonov koledarskih dni. Kljub zagotovilom ministrstva za zdravje, da bo pristopilo k reševanju tega problema, do danes še ni nikakršne rešitve. Člani Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zato zahtevajo, da se breme bolniškega nadomestila z delodajalca na ZZZS zniža s 30 na 20 dni, kot je bilo že v času prejšnje vlade. Delodajalci prav tako ostro nasprotujejo predlogu zakonske ureditve, ki bi delodajalcem preprečila možnost preventivnega preverjanja prisotnosti THC v krvi zaposlenih.

»Ministrica za zdravje se kljub resnosti tematike absentizma spet ni odzvala našemu povabilu na sejo, kar nas izjemno žalosti. Ta vlada je sprejela odločitev, da breme bolniškega nadomestila z delodajalca na ZZZS preide šele po 30 dneh, kar pa je po naši oceni pripomoglo k temu, da se je absentizem še povečal. Želimo, da breme z delodajalca na ZZZS preide nazaj na 20 dni, saj je plačevanje bolniških odsotnosti oz. »zalaganje« ZZZS veliko breme za delodajalce,« je uvodoma dejal predsednik OZS Blaž Cvar.

Statistika kaže, da je lani bolniška odsotnost povprečno trajala 20 dni. Absentizem se vsako leto povečuje, kar se dogaja že od covid epidemije dalje. V praksi se dogaja, da posameznik pokliče zdravnika in kar prek telefona dobi bolniško, lahko celo za nazaj. V Sloveniji je bilo lani zaradi bolniških odsotnosti izgubljenih več kot 19 milijonov koledarskih dni, kažejo podatki NIJZ. OZS predlaga, da se okrepi nadzor v času bolniškega staleža že od prvega dne. »Ne gre za omejevanje pravic, ampak za odgovorno upravljanje sistema, ki mora razlikovati med upravičenimi in zlorabljenimi odsotnostmi,« je še poudaril Cvar.

Regresni zahtevki zaradi nesreče pri delu znašajo več sto tisoč evrov

Člani UO OZS so obravnavali tudi problematiko regresnih zahtevkov. Vodstvo OZS je ravno pred nekaj dnevi obiskalo podjetje v Pomurju, ki se sooča s primerom regresnega zahtevka. Delavec je padel s strehe, ker ni bil privezan s varnostnim pasom, četudi je delodajalec delavcu priskrbel vso zaščitno opremo in delavca tudi izobrazil glede uporabe zaščitnih sredstev na delu na višini. Sodišče je ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca, ki mora plačati regresni zahtevek v višini sto tisoč evrov. To se lahko zgodi tudi malemu delodajalcu, kar lahko privede do stečaja podjetja, saj so zneski za regresne zahtevke enormni.

Člani UO OZS menijo, da bi morali regresne zahtevke kriti iz naslova sredstev, ki jih delodajalci že sedaj plačujejo v zdravstveno blagajno.

Delodajalci nasprotujejo temu, da ne bi imeli možnosti preverjanja THC v krvi zaposlenih

»Zgrožen sem, da bo z novim predlogom zakona dovoljeno hoditi v službo pod vplivom substanc. Jemanje nedovoljenih substanc povzroča različne motnje, stopnja nasilja se bo povečala, skrb za otroke popusti itd. Da bi delavci hodili pod vplivom narkotikov na delovno mesto, je treba zatreti že v kali,« je prepričan predsednik DS RS Marko Lotrič.

Tudi predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek je prepričan, da je nedopustno, da bi dovolili uživanje nedovoljenih substanc. »Si predstavljate, da voznik, ki je užival nedovoljene substance, pelje v smrt avtobus poln otrok? Ali pa bo voznik pod vplivom substanc prevrnil tovor, ki je vreden milijon evrov. Kdo bo odgovarjal za to? Že tako ali tako prihaja do zlorab, sedaj pa bi to še dodatno spodbudili. To je nedopustno,« je bil kritičen Pišek.

Bogdan Oblak, predsednik OOZ Logatec, pa meni, da ni pošteno, da delodajalec ne sme kontrolirati delavca, ali je ta pod vplivom drog. »Policist denimo lahko kaznuje voznika, če je ta pod vplivom drog, medtem ko delodajalec, ki je objektivno odgovoren, pa te pravice oz. dolžnosti nima. To je absurd,« je menil Oblak.

Vodstvo OZS bo sklepe UO OZS naslovilo tudi na ministrstvo za zdravje, od ministrice za zdravje pa pričakuje, da se bo odzvala povabilu na sestanek in se o pomembnih zdravstvenih temah pogovorila tudi s predstavniki delodajalcev.