Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

OZS ponovno pozvala k izvzemu sprememb obdavčitve normirancev iz novele Zakona o dohodnini

16. NOVEMBER 2022  |   Mira Črešnar

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je poslance DZ RS danes ponovno pozvala, naj ne sprejmejo predloga sprememb obdavčitve normirancev v noveli Zakona o dohodnini. O spremembah bodo namreč odločali poslanci DZ na jutrišnji plenarni seji. OZS ocenjuje, da bi predlagane spremembe obdavčitve normirancev prizadele zlasti izumirajoče obrtne poklice, povečalo se bo delo na črno, država pa bo posledično pobrala manj davkov.

V OZS se strinjamo, da je potrebno sistem normirancev prenoviti, pa vendar se je prenove potrebno lotiti preudarno, z analizami in preučitvijo učinkov sprememb tako na davčne zavezance kot tudi davčno blagajno. Predvsem pa je potrebno zavezancem omogočiti, da se s spremembo davčne zakonodaje pravočasno seznanijo in se nanjo ustrezno pripravijo.

Ocenjujemo, da bomo s predlaganimi spremembami sistema normirancev dodatno ogrozili izumirajoče obrtne poklice (čevljarji, šivilje, rokodelci itd.), ki ugotavljajo davčno osnovo na osnovi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, predvsem zaradi administrativnih poenostavitev. Predlagan sistem obdavčitve normirancev je po oceni OZS tudi napačno zastavljen, saj obdavčitve podjetnika ni moč primerjati z obdavčitvijo plače zaposlenega. Samostojni podjetniki namreč niso upravičeni do pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja in se tudi ne vštevajo v davčno osnovo zavezanca (regres, poslovna uspešnost, odpravnina, potni stroški, malica, pravica do nadomestila v času prvih dvajset dni bolniške itd.).

Ministrstvo za finance vseskozi poudarja, da se bo v prihodnjem letu lotilo celovite prenove davčnega sistema. Zato ne razumemo, zakaj je potrebno s tako pomembno zadevo hiteti in davčne zavezance, nenazadnje pa tudi finančno upravo, s prenagljenimi odločitvami spravljati v neugoden položaj.

Preberite tudi:

Skupna izjava delodajalskih organizacij o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize žal ne rešuje osnovnega problema, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjamo, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. V gospodarstvu smo pričakovali, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo. Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi. V tem primeru tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj je omejen na največ 30 delovnih dni. Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh. Predlog zakona sicer vsebuje nekatere pripombe gospodarstva, in sicer je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se pri upravičencu, ki je bil v letu 2021 zaprt zaradi odloka vlade (posledica epidemije COVID-19), lahko kot referenčno obdobje šteje enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar potrjuje z izjavo. Vključena pa je tudi pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, ki jo predvideva evropski okvir, za katero pa je še potrebno pridobiti formalno priglasitev Evropske komisije. V predlog zakona je bilo dodano tudi določilo, da podjetja, ki so upravičene do pomoči, ki presega 4 milijone evrov, ob izpolnjevanju dodatnih zaostrenih pogojev, bodo morala pridobiti še naknadno potrditve vlade s posebnim sklepom. Po drugi strani je vlada, brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva, v predlog zakona vnesla dodatno omejitev, in sicer, da bodo podjetja, ki imajo zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 evrov na MWh oziroma zakupljen zemeljski plin po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, upravičena le do enostavne pomoči, se pravi za najmanjšo od petih predvidenih oblik pomoči. S tem ukrepom je vlada v bistvu postavila spodnjo mejo obljubljenega koridorja, ne pa tudi zgornje meje, kar podjetja že od samega začetka zahtevajo in pričakujejo. Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja. Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo pa je predpogoj za družbeno blaginjo. Pričakujemo, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč kot jo zasluži, sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju. S spoštovanjem, Predsednik GZS Tibor Šimonka Predsednik OZS Blaž Cvar Predsednica TZS Mariča Lah Predsednik ZDS Marjan Trobiš Predsednik ZDOPS Marko Lotrič
Pišite nam