Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

OZS predlaga ohranitev sistema normirancev za obrtne dejavnosti

27. SEPTEMBER 2022  |   Mira Črešnar

Na današnji seji UO OZS so obrtniki in podjetniki predstavili argumente proti spremembam sistema normirancev, ki jih je vlada sprejela včeraj v sklopu paketa davčnih sprememb. Člani UO OZS so opozorili, da bodo zaradi napovedanih sprememb na udaru rokodelski poklici, ki že sedaj izumirajo, povečala se bo tudi siva ekonomija. OZS obenem pričakuje celovitejše rešitve v okviru napovedane davčne reforme.

»Verjamem, da je to, kar je bilo sprejeto včeraj, torej da se pri normirancih poviša meja, od katere bodo veljale davčne spremembe, vendarle korak v pravo smer,« je uvodom dejal predsednik OZS Blaž Cvar, ki je prepričan, da bi bilo potrebno k spremembam davčne zakonodaje pristopiti v okviru celovite davčne reforme. »OZS zastopa 20 tisoč svojih članov in to je glas, ki ga zastopamo. Ti so mnenja, da v času, ko se pogovarjamo o pomoči gospodarskim subjektom, si težko predstavljamo, da gre država v nekem delu v povečanje davčnih bremen. Situacijo vidimo nekoliko drugače. Tu ne gre za prekarstvo, v več panogah ta način omogoča, da lahko posamezniki fleksibilnejše opravljajo delo,« je dejal Cvar. Po njegovem mnenju davčna reforma terja bolj celovit razmislek. »Dali smo predlog, kako bi našli rešitev za težave, ki so povod za spremembe. Normirance bi lahko ločili po panogah, tudi v Avstriji imajo podobno rešitev,« je še predlagal Cvar in obenem opozoril, da primerjave z zaposlenimi niso na mestu, saj samozaposleni nimajo plače, regresa, bolniške, malice.

Davčne spremembe je na seji predstavil državni sekretar na Ministrstvu za Finance Tilen Božič. »Zaradi obnašanja določenih zavezancev, ki imajo izredno nizke stroške, imamo danes 70.000 zavezancev, med katerimi je zelo malo obrtnih dejavnosti. Do 35.000 evrov se znajde okrog 66 % sedanjih normirancev, zanje se ne bo spremenilo popolnoma nič. V gospodarstvu moramo predvsem za manjše imeti takšne rešitve, da so čim bolj administrativno razbremenjeni. Da se v tem času lahko ukvarjate s svojim poslom,« je izpostavil Božič, ki ocenjuje, da se bodo migracije zgodile pri tistih, ki imajo višje stroške poslovanja. »Se strinjam, da normiranec prevzema višje tveganje. Zato plačuje minimalne socialne prispevke. Spravljamo jih v situacijo, ko bodo težko preživeli. Delovno razmerje pa zagotavlja neko varnost. Na ministrstvu nimamo cilja, da bi vse spravili v delovna razmerja. Niso pa vsi rojeni za podjetnike,« je še pojasnil Božič.

Stališče rokodelcev je na seji predstavil predsednik sekcije domače in umetnostne obrti (DUO) pri OZS Jernej Bortolato, ki je tudi sam normiranec. »Pri DUO so stroški ponavadi res nizki. Nekateri pa zaslužimo tudi več. Mislim, da bi morala biti višina 50.000 namesto 35.000 evrov. Obrtne dejavnosti bi se morale razlikovati od ostalih. S tem bi se ohranili tudi majhni subjekti, ki so pogosto v ogroženih poklicih.«

Da je trenutni sistem predvsem adiministrativno enostaven, se je strinjal tudi Bogdan Oblak, predsednik sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri OZS. Na seji je izrazil prepričanje, da na MF niso opravili temeljite analize. »Normiranci imajo ta sistem zato, ker je bistveno enostavneje poslovati. Ocenjujem, da če bodo šli v sistem obračuna davka po dejanskih stroških, bodo vsak cent bodo knjižili kot strošek in država bo pobrala manj davkov. Normiranci nimajo potnih stroškov, regresa, bolniške, plačane malice. Delamo vsi na tem, da bi gospodarstvo pospešili, potem je treba spodbuditi tudi te ljudi, ki delajo. Če bo višja obdavčitev, se bo razraslo delo na črno. Nimamo nič proti plačevanju davka, ampak proti preveliki obdavčitvi,« je dejal Oblak.

Da imamo pri višjih plačah bistveno bolj obremenjene plače kot sosednje države, pa je menil Marko Gorjak, predsednik OOZ Maribor. »Vlada govori o visoki dodani vrednosti, višje plače pa nas dodatno bremenijo,« je opozoril Gorjak.

Podpredsednik OZS Peter Pišek pa je ponovno izpostavil, da so delodajalske organizacije  nasprotovale tem davčnim spremembam. »Mi v največji meri polnimo državno blagajno. Zato apeliramo na vlado in ministra, da razmisli o prijazni davčni politiki. Vse države, ki imajo prijazno zakonodajo, poberejo več davka. Predlagam, da razmišljate o pavšalu do pol milijona. Garantiram, da bo pobranih več davkov. Če nekdo šušmari, nam je to nelojalna konkurenca, živi pa bolje kot mi,« je zaključil Pišek.

Direktor OZS Danijel Lamperger pa je na seji upravnega odbora ocenil, da pričakovanja, da se bo z manj ugodno obdavčitvijo nekatere dejavnosti prisililo v redna delovna razmerja, niso realna.

Božič je ob zaključku seje UO OZS dejal, da si na ministrstvu veliko obetajo od sodelovanja OZS pri pripravi rešitev v okviru reforme.

 

Preberite tudi:

Skupna izjava delodajalskih organizacij o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize žal ne rešuje osnovnega problema, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjamo, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. V gospodarstvu smo pričakovali, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo. Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi. V tem primeru tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj je omejen na največ 30 delovnih dni. Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh. Predlog zakona sicer vsebuje nekatere pripombe gospodarstva, in sicer je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se pri upravičencu, ki je bil v letu 2021 zaprt zaradi odloka vlade (posledica epidemije COVID-19), lahko kot referenčno obdobje šteje enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar potrjuje z izjavo. Vključena pa je tudi pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, ki jo predvideva evropski okvir, za katero pa je še potrebno pridobiti formalno priglasitev Evropske komisije. V predlog zakona je bilo dodano tudi določilo, da podjetja, ki so upravičene do pomoči, ki presega 4 milijone evrov, ob izpolnjevanju dodatnih zaostrenih pogojev, bodo morala pridobiti še naknadno potrditve vlade s posebnim sklepom. Po drugi strani je vlada, brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva, v predlog zakona vnesla dodatno omejitev, in sicer, da bodo podjetja, ki imajo zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 evrov na MWh oziroma zakupljen zemeljski plin po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, upravičena le do enostavne pomoči, se pravi za najmanjšo od petih predvidenih oblik pomoči. S tem ukrepom je vlada v bistvu postavila spodnjo mejo obljubljenega koridorja, ne pa tudi zgornje meje, kar podjetja že od samega začetka zahtevajo in pričakujejo. Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja. Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo pa je predpogoj za družbeno blaginjo. Pričakujemo, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč kot jo zasluži, sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju. S spoštovanjem, Predsednik GZS Tibor Šimonka Predsednik OZS Blaž Cvar Predsednica TZS Mariča Lah Predsednik ZDS Marjan Trobiš Predsednik ZDOPS Marko Lotrič
Pišite nam