OZS vladi predstavila pametne rešitve za prihodnost malega gospodarstva

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na današnjem 20. Forumu obrti in podjetništva vladi in političnim strankam predstavila letošnje Zahteve slovenske obrti in podjetništva, ki obsegajo kar 139 različnih zahtev oz. pametnih rešitev za izboljšanje poslovnega okolja in dvig konkurenčnosti slovenskega malega gospodarstva. Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob je med drugim napovedal, da bodo v kratkem v okviru gospodarskega ministrstva ustanovili delovno skupino za malo gospodarstvo.

Uvodni nagovor je imel predsednik OZS Blaž Cvar, ki je pozval k uresničitvi letošnjih zahtev in opozoril na padec konkurenčnosti. Navedel je podatke OECD, po katerih je Slovenija v letu 2024 napredovala za eno mesto na lestvici davčnega primeža. »Zasedamo 6. mesto med 38 državami, kar pomeni eno najvišjih obremenitev dela v razvitem svetu. Upravičeno nas lahko skrbi, katero mesto na tej lestvici bomo zasedli prihodnje leto, saj se nam s 1. julijem obeta plačevanje novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Se bomo zavihteli na sam vrh lestvice? Močno upam, da ne,« je dejal ter spomnil tudi na padec za štiri mesta na lestvici svetovne konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD. »Danes ne govorimo le o številkah. Govorimo o ljudeh, ki ustvarjajo delovna mesta, o tistih, ki vsako jutro odpirajo vrata svojih delavnic, trgovin, salonov, podjetij, in ne iščejo pomoči, temveč zgolj priložnost delati v normalnih pogojih,« je še poudaril Cvar. 

Glede prve zahteve za spremembo zakona o dolgotrajni oskrbi je Cvar pojasnil, da OZS ni proti dolgotrajni oskrbi, ne pristajajo pa na pobiranje denarja na zalogo. Kar zadeva pravilnik o premeščanju bremen, je Cvar dejal, da smo se zgledovali po nemškem modelu, a da smo ga sprejeli na tipično slovenski način, to je, da smo ga zaostrili. »Mejne vrednosti, kdaj so obremenitve za delavca previsoke, so pri nas hitreje v rdečem kot v Nemčiji, hkrati pa je pravilnik v Nemčiji zgolj priporočilo, pri nas pa obveznost. Posledica tega je dodatno zaposlovanje, kar pa je ob vsesplošnem pomanjkanju kadra misija nemogoče,« je uvodoma pojasnil Cvar.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik DS RS Marko Lotrič, ki je poudaril, da je gospodarska varnost temelj gospodarske suverenosti. Pozdravil je zahteve OZS, zraven pa dodal še tri pobude. »Razbremenitev plač je neizogibna, to ni strošek, ampak naložba. Zmanjšati je treba tudi birokracijo in zmanjšati število ministrstev z 20 na 10. Predlagamo tudi decentralizacijo in ustanovitev pokrajin,« je izpostavil Lotrič.

Golob napovedal ustanovitev skupine za malo gospodarstvo v okviru MGTŠ

Predsednik vlade dr. Robert Golob je v pogovoru z direktorjem OZS Danijelom Lampergerjem izpostavil, da je najprej treba pogledati za nazaj, kaj smo naredili. »Rad bi se zahvalil, da spet deluje ekonomsko socialni dialog. Od lani se spomnim tudi, da smo govorili o štempljanju, ki je zdaj urejeno.«

Golobu se zdi pomembno, da zavedamo, da je dolgotrajna oskrba namenjena temu, da bo čim več ljudi imelo dostojno starost. »Tudi vi boste koristili dolgotrajno oskrbo. Prepričan sem, da je to ena bolj civilizacijsko pomembnih zgodb. Dolgotrajne oskrbe ne bomo spreminjali, bom pa zahteval od ministra, da bodo vse storitve na voljo.« Golob je priznal, da je konkurenčnost Evrope resno ogrožena, po njegovih osebah pa ima Slovenija bistveno močnejše gospodarstvo kot Avstrija. »Ustanovili bomo skupino, ki se bo na ministrstvu ukvarjala samo z malim gospodarstvom. Birokratske ovire so nepotrebne in dušijo gospodarstvo,« se je strinjal Golob.

Glede obrambnih izdatkov je Golob pojasnil, da bo obrambna industrija izjemna poslovna priložnost. »V Nemčiji bodo skozi obrambno industrijo reševali avtomobilsko, potem ni razloga, da tudi mi tega ne bi storili. Osamosvojitev Evrope na področju obrambne industrije je prioriteta. Ne gre samo za orožje ali strelivo. Gre za tudi za umetno inteligenco, do prehranske varnosti, opreme itd. Cel sektor gospodarstva lahko najde svojo priložnost na tem področju, ali doma ali v tujini.«

OZS je na forumu opozorila tudi na pomanjkanje kadra in pozvala k ukrepanju. »Slovenija se stara, delovne sile primanjkuje, zato je brezposelnost med najnižjimi v Evropi. Delež tujcev, ki delajo v Sloveniji, je med najvišjimi v Evropi. Sedaj bo tujec prišel k nam in začel delati, v tem času bo dobil dovoljenje za delo,« je napovedal Golob, ki ocenjuje, da je to najpomembnejša sprememba na tem področju.

Na vprašanje, ali bo vlada pospešila postopke na področju umeščanja objektov v prostor, je Golob odgovoril, da je treba urediti plačni sistem in uvesti digitalizacijo na tem področju. »Pri umeščanju v prostor se moramo odločiti, kje se začne uveljavljenje javnega interesa. Posameznik lahko zablokira onkološki inštitut, menim pa, da posameznik ne more biti nad javnim dobrim. Nimamo sodne prakse, kako v takšnem primeru razlastiti posameznika,« je odgovoril Golob.

Golob: Omrežninski akt je sramota

Omrežninski akt je sramota za stroko in za celo državo, je menil Golob. »Ta agencija je zaščitena z evropskim pravnim redom. Ker smo zaščitili prebivalstvo, so nas prijavili v Bruselj. Pričakujem, da bo nov svet agencije zmogel dovolj racionalne presoje in da bodo do julija letos pripravili nov omrežninski akt. Od tega akta ni nobene koristi, škodo pa čutimo vsi,« je bil kritičen Golob.

Politične stranke obljubile podporo gospodarstvu

V drugem delu foruma so o stanju na področju gospodarstva spregovorili predsedniki in predstavniki političnih strank.

Andreja Kert, Svoboda, je priznala, da konkurenčnost v primerjavi z lanskim letom padla, a dodala, da je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji, kar gre zahvala obrtnikom in podjetnikom. »Vi lahko zagotavljate, da se bo dvignila konkurenčnost, država pa mora biti podpornik. Potrebne so raziskave, potrebno je podpreti razvoj, tudi prihod tujih delavcev. Potrebno je vse skupaj postaviti skupni imenovalec in medsebojno uskladiti, da bomo prišli od rezultatov. Glede dolgotrajne oskrbe lahko rečem, da je treba storitve izvajati,« je pojasnila.

Predsednik stranke SD Matjaž Han pa je menil, da kar se tiče Evrope smo zavozili. »Zeleni prehod, administracija, dodatne obremenitve, smo zapeljali v napačno smer,  zato zdaj omnibusi. Zato smo se na ministrstvu lotili del, se povezali z našimi v Bruslju in z njimi usklajujemo naše želje, ko se bodo omnibusi sprejemali,« je dejal. Kar zadeva dolgotrajno oskrbo, pa Han meni, da vemo premalo, kaj bomo za pobrani prispevek točno dobili. »Glede davkov pa lahko rečem, da je za razbremenitev potrebne širši družbeni dogovor, koliko denarja moramo pobrati, da bo država normalno funkcionirala. Moramo obdavčiti premoženje, tisto, kar ni obdavčeno in znižati davke na delo. Ampak to je stvar družbenega dogovora, ne pa ideološkega pogleda. Do konca mandata pa za to ni dovolj časa,« je dejal Han.

Predsednik Odbora za gospodarstvo strokovnega sveta SDS Zdravko Počivalšek pa je menil, da je treba ukrepati.  »Južni sosedje tečejo hitreje kot mi. Imamo akcijski načrt za dvig konkurenčnosti, ampak pri tem mora imet cela vlada voljo in energijo, da se tega projekta lotimo, da bomo zmanjšali zaostanek za bolj razvitimi. Delo mora biti vrednota in moramo ustvariti pogoje, da bo gospodarstvo več in bolje delalo. Imamo pripravljen načrt ukrepov, s katerimi mislimo, da se bo dalo urediti večino stvari, da boste lažje in boje delali,« je dejal.

Podpredsednik NSi Janez Cigler Kralj pa je najprej poudaril, da je gospodarski program NSi podoben vašim zahtevam. »Prvih pet zahtev je ključna naloga naslednje vlade. Vse to je lahko urediti zelo hitro. Kar zadeva dolgotrajno oskrbo smo bili prvi, ki smo se lotili političnega sprejemanja tega zakona. Zamišljena je bila tako, da vsakemu ostarelemu zagotoviti, da čim dlje ostane doma. Koliko denarja nas bo to stalo? Če bi bil to naš zakon, bi hitro na pilotnem vzorcu ugotovili, koliko nas bi to stalo,« je pojasnil.

Predsednik stranke Demokrati dr. Anže Logar pa je dejal, da je šokiran. »Predsednik pravi, da spodbuja mala podjetja, da odpirajo podjetja v drugih državah. Ali nismo tu, da spodbujamo lastno gospodarstvo? Ko smo pri dolgotrajni oskrbi, ta vlada je uvedla enajst administrativnih ovir. Že to kaže, da je okolje še celo dobro, glede na način, na katerega se loteva zadev ta vlada,« je menil Logar. Pri dolgotrajni oskrbi je dejal, da je nujno, da se naredi počasen prehod, glede na to, kako se bodo storitve uvajale. Kar zadeva davčno prestrukturiranje pa mora biti to po mnenju Logarja soglasje političnih strank.

Fotografije s foruma so dostopne na povezavi:

https://www.dropbox.com/scl/fo/osk7vv00j1abpieer3vkd/ACSF9r5ryNvsZhIy4KwtOKI?rlkey=x8dw9jkmqdn68eti97869j23t&st=pyjnea9e&dl=0