Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

OZS za takojšnjo uvedbo ukrepa čakanja na delo

30. SEPTEMBER 2022  |   Mira Črešnar

Vse več podjetij je zaradi naraščajočih stroškov energentov in upada naročil iz tujine primoranih ustavljati proizvodne procese, kar lahko vodi v odpuščanje delavcev, celo zapiranje podjetij. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je zato na gospodarskega ministra Matjaža Hana in ministra za delo Luko Mesca naslovila prošnjo za takojšnjo uvedbo ukrepa čakanja na delo, s čimer bi podjetja lahko obdržala svoje zaposlene v tem kriznem obdobju.

»Člani nas opozarjajo, da je stanje v gospodarstvu alarmantno, stiske podjetij pa se vsak dan poglabljajo. Zaradi enormnega povečanja stroškov poslovanja kot posledice energetske draginje in začasne zaustavitve naročil predvsem avstrijskih in nemških podjetij tako mnoga podjetja že razmišljajo o odpuščanju zaposlenih in zapiranju podjetij. Da bi ohranili delovna mesta in podjetja, je treba nemudoma uvesti ukrep čakanja na delo doma, ki se je izkazal za učinkovitega tudi v času covid krize,« ob tem pojasnjuje predsednik OZS Blaž Cvar.

Člani nam sporočajo, da že sedaj razmišljajo o zmanjšanju obsega poslovanja in odpuščanjih, če to ne bo dovolj, pa tudi o zapiranjih podjetij. Zato je nujno, da se delodajalcem takoj omogoči, da svoje delavce pošljejo na čakanje na delo. Ta ukrep bi jim omogočil, da zadržijo delovno silo, ki jo bodo potrebovali po koncu krize. Ker povečanje stroškov ni več mogoče prevaliti v končno ceno produktov in storitev, je možna rešitev ta trenutek začasna ustavitev proizvodnje ali dela proizvodnje.

Da bi dobili natančnejši vpogled v situacijo v malem gospodarstvu, smo med našimi člani opravili raziskavo. Navajamo primer treh obrtnikov, članov OZS.

Prvi obrtnik je iz Tržiča, deluje v kovinarski dejavnosti in zaposluje 45 oseb. Zaradi odjave naročil ključnih kupcev (posledica energetske krize in draginje) bo prisiljen odpustiti kar 30 delavcev.

Drugi obrtnik je iz Bohinjske Bistrice, v podjetju se ukvarjajo z izdelovanjem masivnega pohištva, zaposlujejo pa 49 delavcev. Povedal nam je, da »je v letu 2023 optimistična varianta, da odpustijo 10 delavcev, pesimistična pa je ustavitev podjetja, ki je ob sedanjih kazalnikih zelo verjetna«.

Tretji obrtnik je iz Litije, ima kovinarsko podjetje in dela na področju avtomobilske industrije. Zaposluje 96 oseb in napoveduje, da bo moral odpustiti vseh 96 delavcev, če se razmere ne bodo stabilizirale.

To so le trije od mnogih obrtnikov in podjetnikov, ki so se znašli v stiski zaradi naraščajočih cen energentov in upada naročil. OZS zato predlaga, da se ukrep čakanja na delo doma določi nemudoma, in sicer na način, kot je to veljalo v preteklih interventnih zakonih, torej s povračilom nadomestila plače v breme Zavoda RS za zaposlovanje.

 

 

 

Preberite tudi:

Skupna izjava delodajalskih organizacij o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize žal ne rešuje osnovnega problema, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjamo, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. V gospodarstvu smo pričakovali, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo. Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi. V tem primeru tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj je omejen na največ 30 delovnih dni. Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh. Predlog zakona sicer vsebuje nekatere pripombe gospodarstva, in sicer je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se pri upravičencu, ki je bil v letu 2021 zaprt zaradi odloka vlade (posledica epidemije COVID-19), lahko kot referenčno obdobje šteje enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar potrjuje z izjavo. Vključena pa je tudi pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, ki jo predvideva evropski okvir, za katero pa je še potrebno pridobiti formalno priglasitev Evropske komisije. V predlog zakona je bilo dodano tudi določilo, da podjetja, ki so upravičene do pomoči, ki presega 4 milijone evrov, ob izpolnjevanju dodatnih zaostrenih pogojev, bodo morala pridobiti še naknadno potrditve vlade s posebnim sklepom. Po drugi strani je vlada, brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva, v predlog zakona vnesla dodatno omejitev, in sicer, da bodo podjetja, ki imajo zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 evrov na MWh oziroma zakupljen zemeljski plin po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, upravičena le do enostavne pomoči, se pravi za najmanjšo od petih predvidenih oblik pomoči. S tem ukrepom je vlada v bistvu postavila spodnjo mejo obljubljenega koridorja, ne pa tudi zgornje meje, kar podjetja že od samega začetka zahtevajo in pričakujejo. Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja. Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo pa je predpogoj za družbeno blaginjo. Pričakujemo, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč kot jo zasluži, sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju. S spoštovanjem, Predsednik GZS Tibor Šimonka Predsednik OZS Blaž Cvar Predsednica TZS Mariča Lah Predsednik ZDS Marjan Trobiš Predsednik ZDOPS Marko Lotrič
Pišite nam