Peta oddaja IZZIVI - obrt in podjetništvo

V tokratni oddaji smo se lotili problemov čezmejnega opravljanja storitev v Avstriji. Prednosti dodatnega pokojninskega varčevanja je predstavil partner oddaje Sklad obrtnikov in podjetnikov, svojo osebno zgodbo o varčevanju pa nam je zaupal obrtnik Bojan Železnik iz Litije.

Čezmejno opravljanje storitev v Avstriji

Slovenski obrtniki in podjetniki ugotavljajo, da je trg delovne sile v Avstriji odprt le na papirju. Avstrija namreč ščiti domača podjetja in je pri nadzoru izvajanja storitev bolj stroga pri tujih podjetjih. Podjetnik Robert Tratnjek iz Murske Sobote pravi, da so prišli do ugotovitve, da se jim bolj splača imeti dvojne pogodbe za delavce, ki opravljajo storitve v Avstriji. Po njegovem mnenju pa se marsikdo raje odloči delati na črno v Avstriji, saj je natančno izpolnjevanje vseh zapletenih zahtev resnično težavno. Na vprašanje, kje se bolj splača imeti podjetje, Tratnjek odgovarja: »Pogosto je slišati, da je v Avstriji manj prispevkov, vendar to ni res. Za nekaj odstotkov je sicer ugodnejša Avstrija, a se po drugi strani zelo upoštevajo kolektivne pogodbe po branžah«.

S svetovanjem članom glede čezmejnega opravljanja storitev v Avstriji se poleg krovne OZS ukvarjajo tudi območne zbornice, med katerimi je tudi OOZ Maribor. Njen predsednik Aleš Pulko je v studijskem pogovoru dejal, da se v Avstriji pri inšpekcijskih nadzorih pojavlja cikličnost. »Ko je sezona dela v posamezni branži na vrhuncu, denimo v gradbeništvu, takrat v Avstriji dosledno izvajajo nadzor nad vso potrebno dokumentacijo,« je ocenil Pulko. Slovenska podjetja, ki želijo opravljati storitve v Avstriji, niso obravnavana enakopravno, kar je po mnenju Pulka tudi posledica neustreznih bilateralnih dogovorov med državama. Pulko je izpostavil primer sklada BUAK, v katerega morajo slovenski delodajalci vplačevati, kar pomeni dvojno plačevanje.  

Prednosti dodatnega pokojninskega varčevanja

Pomena pokojninskega varčevanja se dobro zaveda Bojan Železnik, direktor podjetja KGL iz Litije.  Železnik svetuje svojim kolegom, da varčujejo v dodatnem pokojninskem zavarovanju, saj se jim bo to kasneje obrestovalo. »Pokojnina sicer bo, saj država starih ljudi ne bo pustila na cesti. Če pa zaslužiš toliko, da preživiš, je prav, da si plačuješ prispevke in varčuješ,« je prepričan Železnik. Država bi morala po njegovem pomagati tistim, ki si resnično niso mogli plačevati prispevkov. Tisti, ki so dobro služili in bili razsipni ter niso varčevali, pa se Železniku ne smilijo.

Predsednik uprave Sklada obrtnikov in podjetnikov Bojan Jean je v studiu predstavil prednosti dodatnega pokojninskega varčevanja: »Je podobno obveznemu pokojninskemu zavarovanju. Zavarovancem ni treba sredstev aktivno upravljati, je pa to reden denarni tok. Daljša doba varčevanja, večja starost, večja pokojnina. In obratno«. Sklad obrtnikov in podjetnikov je nastal leta 1956, razlog za to pa je bil, ker so bili obrtniki prepuščeni samemu sebi. Aktivni člani so plačevali in pokrivali stroške zdravstvenih storitev in pokojninskih zavarovanj za starejše obrtnike. »Bistvo je, da smo vzajemna družba, nimamo lastnikov. Vsak, ki postane član sklada, ima pravico upravljanja. Iz te logike sledi tudi delovanje sklada. Naš interes pa je, da se naredi najbolje za naše člane,« je pojasnil Jean.