Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com
novica

Plačilo za poslovno uspešnost

13. MAJ 2022  |   Jasmina Malnar Molek

Davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost je bila spremenjena z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki se uporablja od 1. 1. 2022 dalje.

Skladno z 44/1/12 ZDoh-2 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji oziroma do višine 100 % povprečne mesečne plače delavca, vključno z nadomestili plače, izplačanih za zadnjih 12 mesecev pri delodajalcu, če je to za zavezanca ugodneje.
 

Vsebinske spremembe davčne zakonodaje:

  • poslovna uspešnost je lahko izplačana v naravi (boni, delnice, ...) ali denarju;
  • črtani so pogoji enkratnega izplačila, vsem upravičenim delavcem hkrati, po enotnih merilih;
  • izplačilo je neobdavčeno do višine 100% povprečne mesečne plače zaposlenih v RS ali 100% povprečne mesečne plače delavca, vključno z nadomestili plače, izplačane za zadnjih 12 mesecev, če je to za delavca ugodneje.

Z davčnega vidika še vedno velja, da je neobdavčeno izplačilo poslovne uspešnosti vezano na:

  • poslovno uspešnost podjetja;
  • pravico določeno v internem aktu ali kolektivni pogodbi.

Ne glede na davčno obravnavo dohodka iz delovnega razmerja, je potrebno pri izbiri kriterijev in meril spoštovati delovno pravno zakonodajo. Pravica do izplačila mora izhajati iz kolektivne pogodbe oziroma internega akta, pri čemer morajo biti kriteriji in merila enotni za vse delavce. To ne pomeni, da morajo vsi delavci prejeti enako višino, temveč da se kriteriji in merila določijo na način, da so objektivni, merljivi in nediskriminatorni za vse delavce.

Ob spremembi zakonskih določb še vedno ostajajo odprta vprašanja:

  1. Zakaj pravica ni ugodneje davčno obravnavana, če je določena v pogodbi o zaposlitvi?
  2. Zakaj se kriterij prisotnosti na delu šteje za diskriminatoren po mnenju Zagovornika načela enakosti in sodišč, če je nesporno zapisan v kolektivni pogodbi dejavnosti?

 

 

 

Preberite tudi:

Pišite nam