Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
novica

Plenarni dan DST 2022: Pot do večje vrednosti za vse

16. NOVEMBER 2022  |   Mira Črešnar

Slovenski turizem v aktualnem strateškem obdobju zasleduje vizijo zelene butičnosti z nižjim odtisom in večjo vrednostjo za vse. V zahtevnem okolju bo morala panoga ob nujnem soočanju z izzivi ostati osredotočena na ustvarjanje rasti v skladu z usmeritvijo »nekaj več in veliko bolje«, ki poudarja razvoj in trženje uravnotežene ponudbe trajnostnega butičnega turizma višje kakovosti, s tem pa slovenski turizem postaja vedno močnejši spodbujevalec trajnostnega razvoja. Na Plenarnem dnevu letošnjih Dnevov slovenskega turizma (DST) v Laškem so deležniki razmišljali o konkretnih usmeritvah in priporočilih, kako vizijo zelene butičnosti uresničiti v praksi. Osrednji govorniki so se strinjali, da sta med ključnimi orodji še naprej močna osredotočenost na trajnost ter digitalna preobrazba. A v središču ostajajo ljudje.

Letos spomladi sprejeta Strategija slovenskega turizma 2022 – 2028 je usmerjena v doseganje uravnotežene rasti po načelu »nekaj več in veliko bolje«. »Nekaj več« se nanaša na zmerno povečanje kapacitet in kvantitativnih kazalnikov, »veliko bolje« pa izpostavlja močno osredotočanje na povečevanje kakovosti, posledično pa dodane vrednosti v turizmu. Strategija je v ospredju letošnjih DST, ki potekajo od 14. do 16. novembra v hotelu Thermana Park Laško.

dst govorci

Na Plenarnem dnevu DST sta udeležence pozdravila predsednica uprave družbe Thermana Mojca Leskovar ter župan Občine Laško Franc Zdolšek. Uvodni govorci so bili minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), mag. Maja Pak, predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Andrej Prebil, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar ter predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS) Pavle Hevka.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je poudaril, da strategija turizma do leta 2028 sledi načelu »nekaj več, a veliko bolje«. »To pomeni, da želimo zmerno povečanje števila turistov in njihovih prenočitev, a še posebej želimo dvigniti kakovost storitev in višjo dodano vrednost. S tem bodo pridobili tako turistično gospodarstvo, kot destinacije in prebivalci Slovenije. Delo nas vseh bo zares opravljeno, ko bo turist za svoj denar dobil izkušnjo, ki smo jo obljubljali, ali še bolje – od nas odšel še z 'nekoliko več' in se z veseljem vrnil. V kratkem bo oblikovana medresorska delovna skupina, ki bo usmerjala izvajanje strategije in oblikovanje akcijskega načrta z jasno opredeljenimi ukrepi in finančnimi sredstvi. Pomembno pa bo, da bomo strategiji sledili vsi, tako odločevalci kot ponudniki in zaposleni v turizmu,« je dejal.

Slovenski turizem se sooča s številnimi izzivi, kot so kriza energentov, visoka inflacija, posledice vojne v Ukrajini, podnebne spremembe, prekomerni turizem na določenih območjih oz. v določenih časovnih obdobjih ter pomanjkanje kadrov. Direktorica STO, mag. Maja Pak, je spregovorila o umetnosti iskanja ravnotežja v tem zahtevnem okolju: »Vizija slovenskega turizma je zelena butičnost z manjšim odtisom in večjo vrednostjo za vse. Koliko je vredna najudobnejša postelja, če gostu ne moremo zagotoviti čiste pitne vode? Koliko je vredna petzvezdična storitev brez zadostnih količin varne hrane? Ta in podobna vprašanja si bo slovenski turizem moral zastavljati ob iskanju krhkega ravnotežja med nujnim odzivanjem na krize in hkratnim premikanjem v smeri boljše prihodnosti za vse. STO bo deležnikom na tej poti pomagala s številnimi promocijskimi, izobraževalnimi, razvojnimi in drugimi aktivnostmi. Naša največja nova projekta v prihajajočem obdobju sta razvoj nacionalnega podatkovnega središča in oblikovanje modela organiziranosti slovenskega turizma. Podpirali bomo razvoj kakovostnih turističnih produktov višje dodane vrednosti ter prispevali h krepitvi znanja in kompetenc zaposlenih ter k dvigu ugleda poklicev v gostinstvu in turizmu, obenem pa nadaljevali z učinkovito promocijo slovenske turistične ponudbe na domačem in na tujih trgih. Okolje, v katerem delujemo, je zahtevno. A ob nujnem soočanju z izzivi je naša najpomembnejša naloga, da ne skrenemo s poti in ostanemo osredotočeni na cilje prihodnosti.«

Predsednik TGZS Andrej Prebil je ob izzivih, s katerimi se sooča panoga, navedel štiri ključne osnove, na katerih mora slovenski turizem v prihodnje še trdneje in odločneje graditi – to so trajnost in avtentičnost, petzvezdična doživetja, digitalni razvoj ter gostoljubnost s kakovostnim kadrom. »Po moji oceni transformacija turizma v Sloveniji še ni uspešna. Zakaj? Ker smo vsi skupaj zanemarili glagol 'spoznati'. Vsi skupaj moramo spoznati, da moramo biti bolj kot kdaj koli prej fleksibilni, se spreminjati in prilagoditi novim okoliščinam. Ne samo posamezniki, ampak vsi deležniki v turizmu. Ne samo mi, ki sedimo tu, ampak vsi v naših podjetjih in organizacijah, celotna kultura turizma. Ne samo spoznati, tudi dojeti in uresničiti. Ne samo besede, ampak akcija. Ne samo govoriti, priznati si moramo resnico, da je nujno delati drugače, boljše. Če kdaj, je sedaj, v krizi in kaosu, pravi čas za spoznanje, spremembe, akcijo in transformacijo!«

Predsednik OZS Blaž Cvar je izpostavil potrebo po dvigu dodane vrednosti v gostinstvu, kar je mogoče doseči z novimi pristopi na področju digitalizacije in z boljšo komunikacijo z gosti. »A nič ne more nadomestiti pristnega človeškega stika v živo. Vsi, ki delamo v gostinstvu in turizmu, se moramo zavedati, da so naša največja moč ljudje, naši zaposleni, njihova čustva, toplina in odnosi, ki jih gradijo z našimi gosti. In ko zasledujemo cilja, da bi dvignili kakovost naše ponudbe in ublažili kadrovsko problematiko, je ključno, da izboljšamo tudi položaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Zadovoljstvo zaposlenih je namreč ključ do tega, da bodo zadovoljni tudi naši gosti,« je navedel. Izpostavil je potrebo po dodatni promociji in ustvarjanju pozitivne podobe poklicev v panogi ter dodal: » Naše gostinske lokale prevzemajo mlajše generacije, ki svet in življenje dojemajo drugače. Za nadaljevanje tradicije se nam torej ni treba bati, a idejam mladih moramo znati tudi prisluhniti, saj nas prav Michelinove zvezdice in druga mednarodna priznanja opominjajo na moč in sposobnost naših mladih gostincev. Prepričan sem, da bomo s tako vnemo in energijo, ki ju premoremo, naredili revolucijo v gostinstvu in turizmu.«

Predsednik TZS Pavle Hevka je menil, da je vsaka kriza tudi priložnost za tiste, ki so drzni, ki se ne bojijo seči v neznano, in ki želijo preseči obstoječe okvirje delovanja. »To je pravi čas za vse zavzete, predane in delovne turistične delavce, ki jim turizem ne pomeni le sredstva za preživljanje, ampak tudi način življenja, način komuniciranja z ljudmi ter skrb za kulturo, dediščino, zgodovino in vse, iz česar je spletena nevidna mreža sodelovanja in obstoja neke države, pa čeprav majhne, kot je naša prelepa Slovenija. Znamo biti veliki in znamo predstaviti našo deželo kot veliko ter vredno pozornosti in občudovanja. Le skupaj moramo stopiti, tako kot znamo na vsakokratnih in tudi na letošnjih Dnevih slovenskega turizma.  Poznam veliko lastnikov in upravljalcev turistične ponudbe, ki jim je dveletni prisilni »odmor«, če mu lahko tako rečem, omogočil obnavljanje in nadgradnjo obstoječe turistične infrastrukture, pa tudi smelo izgradnjo nove.«

Strokovni del Plenarnega dneva DST je orisal makroekonomsko okolje na nacionalni in globalni ravni v luči geopolitičnih izzivov, energetske krize ter draginje z vplivom na turizem. Naslovil je teme krepitve trajnostnega razvoja kot predpogoja za konkurenčnost podjetij ter pomen obvladovanja tveganj preko diverzifikacije ponudbe in iskanja poslovnih priložnosti v trajnostnem inoviranju.

V moderiranem pogovoru so v. d. generalne direktorice direktorata za turizem na MGRT Dubravka Kalindirektor Turizma Bohinj Klemen Langusdirektorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikecpredsednica uprave družbe Thermana Mojca Leskovar ter direktor agencije Extrem, experience marketing Simon Rožnik govorili o zasuku paradigme. Strinjali so se, da je slovenski turizem na področju trajnosti postavil dobre in trdne temelje, na podlagi katerih se lahko s prilagajanjem, drugačnim razmišljanjem, novimi produkti, aktivnim upravljanjem turističnih tokov in drugimi ukrepi odziva na spremenjene razmere v luči aktualnih izzivov.

 

Preberite tudi:

Skupna izjava delodajalskih organizacij o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize žal ne rešuje osnovnega problema, na kar predstavniki gospodarstva že ves čas opozarjamo, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. V gospodarstvu smo pričakovali, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo. Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi. V tem primeru tudi ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo ne bo zadostoval, saj je omejen na največ 30 delovnih dni. Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh. Predlog zakona sicer vsebuje nekatere pripombe gospodarstva, in sicer je bilo upoštevano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se pri upravičencu, ki je bil v letu 2021 zaprt zaradi odloka vlade (posledica epidemije COVID-19), lahko kot referenčno obdobje šteje enako obdobje v letu 2019, v katerem je posloval brez teh omejitev, kar potrjuje z izjavo. Vključena pa je tudi pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, ki jo predvideva evropski okvir, za katero pa je še potrebno pridobiti formalno priglasitev Evropske komisije. V predlog zakona je bilo dodano tudi določilo, da podjetja, ki so upravičene do pomoči, ki presega 4 milijone evrov, ob izpolnjevanju dodatnih zaostrenih pogojev, bodo morala pridobiti še naknadno potrditve vlade s posebnim sklepom. Po drugi strani je vlada, brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva, v predlog zakona vnesla dodatno omejitev, in sicer, da bodo podjetja, ki imajo zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 evrov na MWh oziroma zakupljen zemeljski plin po ceni, ki je nižja od 79 eurov na MWh, upravičena le do enostavne pomoči, se pravi za najmanjšo od petih predvidenih oblik pomoči. S tem ukrepom je vlada v bistvu postavila spodnjo mejo obljubljenega koridorja, ne pa tudi zgornje meje, kar podjetja že od samega začetka zahtevajo in pričakujejo. Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja. Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah. Uspešno gospodarstvo pa je predpogoj za družbeno blaginjo. Pričakujemo, da bo vlada v postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč kot jo zasluži, sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju. S spoštovanjem, Predsednik GZS Tibor Šimonka Predsednik OZS Blaž Cvar Predsednica TZS Mariča Lah Predsednik ZDS Marjan Trobiš Predsednik ZDOPS Marko Lotrič
Pišite nam