Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Postanite član OZS Izjemne ugodnosti, svetovanje, poslovna podpora ...
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Prijavljeni ste kot
OZS blagovne znamke Družinsko podjetništvo Revija Obrtnik-Podjetnik Kartica Mozaik podjetnih MojObrtnik.com Ustanova za humanitarno pomoč obrtnikom

Podkast | Cvetličarstvo: obrt ali umetnost? | Prva epizoda

12. 02. 2026
Avtor: OZS

Cvetje nas spremlja skozi vse življenje – ob praznovanjih, pomembnih mejnikih in tudi v trenutkih slovesa. A cvetličarstvo ni le izdelava šopkov. Je preplet znanja, estetike, razumevanja ljudi in podjetniške spretnosti. Prav o tem govori prva epizoda podcasta Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS, v kateri je gost cvetličar Simon Ogrizek.

Cvetličar ne prodaja cvetja, ampak zgodbo

V pogovoru Simon Ogrizek poudari, da je cvetje posebno, ker je živo – z njim izražamo občutke in sporočila. Zato cvetličar v cvetličarni “ne prodaja cvetja, ampak prodaja zgodbo in občutke”. Ključen del dela je ravno v tem, da začuti stranko, razume priložnost in iz različnih elementov sestavi izdelek, ki je “pisan na kožo”.

Ob vprašanjih, ali je cvetličarstvo obrt ali umetnost, gost odgovarja, da gre za preplet obojega – in še več. Cvetličar mora biti hkrati obrtnik, ustvarjalec, poznavalec trendov in dober sogovornik, včasih skoraj “psiholog”, saj gre pri izbiri cvetja pogosto za zelo osebne zgodbe.

Sezona narekuje barve in izbor

Na izbiro cvetja močno vpliva letni čas. Pomladi si želimo nežnih pastelov, poleti hladnejših tonov, jeseni toplih zemeljskih barv, v času adventa pa pridejo do izraza bleščavost, teksture in praznično vzdušje. Sezonskost je po besedah gosta najpomembnejše vodilo – hkrati pa ima cvetličar ključno vlogo svetovalca, ki stranki pomaga izbrati pravo kombinacijo glede na dogodek in razpoloženje.

Pri tem izpostavi tudi pomen barvnih kombinacij. Ko je harmonija barv “prava”, se človek sprosti in dobi občutek ravnovesja – zato mora imeti cvetličar že vnaprej pripravljen občutek za kombinacije, ki jih lahko prilagodi posamezni stranki.

Pomemben je tudi prostor – prvi vtis odloča

Podobno kot šopek, tudi prostor cvetličarne ustvarja občutek. Ko vstopimo, se moramo počutiti dobro – in to se zgodi, ko so barve, teksture in postavitev rastlin uravnotežene. Gost izpostavi, da cvetličar z rastlinami, dekorjem in lonci ustvari takšno “kombinacijo”, da stranko pritegne že v prvem trenutku, nato pa jo prepriča z izdelkom in storitvijo.

Valentinovo in rdeča barva: tradicija ali komercialna navada?

Ker se pogovor dotakne tudi Valentinovega, Simon Ogrizek opozori na zanimiv premik skozi čas: rdeča barva je danes močno povezana s praznikom, vendar je po njegovem mnenju to predvsem komercialna nota. V preteklosti se je bolj podarjalo pomladno cvetje in drobna sporočila – namen pa je bil enak kot danes: skozi cvetje izraziti občutke, pozornost in bližino. Zato tudi romantični, nežnejši toni brez težav najdejo svoje mesto v valentinovih šopkih.

Trajnost: od pridelave do dostave

V zadnjih letih se vse bolj poudarja trajnost – in ta tema je pomembna tudi v cvetličarstvu in vrtnarstvu. Gost poudari, da sta cvetličar in vrtnar najprej dobra poznavalca rastlin in njihovih lastnosti. Vrtnar rastline vzgoji, cvetličar pa jih “oplemeniti, doda zgodbo” in jih ponudi naprej.

Pri trajnosti je pomembno tudi skrajševanje transportnih poti ter spodbujanje domače pridelave. Ogrizek izpostavi, da slovenski vrtnarji pridelujejo izjemno kakovostne sadike skozi vse leto – od balkonskih rastlin do sezonskih cvetlic. Ko slovenski vrtnarji in cvetličarji združijo moči, nastane sinergija, ki jo je težko premagati.

Trajnost pa ni le izvor – temveč tudi način dela: manj plastike, celofanov in umetnih materialov, premišljena logistika dostav in drobni koraki, ki skupaj naredijo veliko razliko.

Mojstrski izpit kot standard kakovosti

Pomemben del pogovora je namenjen tudi znanju in kadrom. Gost izpostavi, da bi morala velika večina cvetličarjev in vrtnarjev skozi proces mojstrskega izpita, saj ta prinaša specifična znanja, ki dvignejo strokovno raven posameznika. Mojstrstvo ne pomeni le tehnik oblikovanja, temveč tudi razumevanje rastlin, trajnostnih pristopov in celo osnov marketinga – torej vsega, kar sestavlja kakovostno storitev in konkurenčno podjetje.

Hkrati opozori na napačno predstavo, da “se lahko s cvetjem ukvarja vsak”. V resnici gre za zahtevno delo, ki potrebuje znanje, prakso in stalno nadgrajevanje.

Mladi, prihodnost in družinski značaj poklica

Ali bi poklic priporočil mladim? Da – vendar gost ugotavlja, da se mladi zanj odločajo premalo. Gre za poklic, ki je tesno povezan z naravo in omogoča določeno mero samostojnosti pri organizaciji dela. Res pa je, da to ni panoga “razkošnih jaht in luksuza”, lahko pa omogoča dostojno in lepo življenje, če človek dela zavzeto in odgovorno.

Ko govori o prihodnosti, Ogrizek poudari vlogo družinskih podjetij: po njegovem mnenju bo cvetličarstvo v prihodnje najuspešneje razvijalo znanje in kakovost ravno tam, kjer se znanje prenaša znotraj ekipe, ki “diha” skupaj – ne glede na to, ali so vsi člani biološko družina ali postanejo “družina” skozi skupno delo.

Raznolikost, ki navdušuje

Kaj ga po vseh letih še vedno najbolj navdušuje? Raznolikost rastlinskega sveta – barv, oblik, možnosti in čutov, ki jih rastline vključujejo. Ob tem izpostavi tudi vrednost znanja: da ga gradi, predaja naprej in ga v stikih z ljudmi vedno znova oplemeniti.


Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v video podkastu Glas cvetličarjev in vrtnarjev: