ALU-K Kovinoplastika - prednost so kakovostni materiali in izvedba

Podjetje ALU-K Kovinoplastika že več kot 30 let ob podpori in pomoči svoje družine uspešno vodi Jože Kapušin. Izdelujejo aluminijasto in PVC stavbno pohištvo (okna, notranja in vhodna vrata, dvižno-drsna panoramska, garažna in protivlomna vrata, zimski vrtovi, fasade, senčila …), pri čemer se najraje lotevajo zahtevnejših izzivov.

»Najraje imamo projekte, ki se jih drugi otepajo ali ne morejo izvesti, med našimi referencami pa so tudi šole, vrtci, trgovski centri in poslovne stavbe,« je povedal Jože Kapušin, pred 30 leti prvi v tem delu Slovenije, ki se je v domači garaži začel ukvarjati z izdelovanjem aluminijastega stavbnega pohištva. Glede na to da se tega ne da naučiti v šoli, mu je znanje takrat predal starejši kolega, ki ga ja kasneje, obogatenega z izkušnjami, tudi prenašal naprej.

Pred leti so zaradi povpraševanja po ponudbi aluminijastega stavbnega pohištva dodali še PVC izvedbo. Kot je povedal Kapušin, so s tem, glede na to da je PVC cenovno dostopnejši, ugodili tudi strankam s tanjšimi denarnicami. Kupci oken in vrat ALU-K Kovinoplastika so iz vse Slovenije, vse več posla pa imajo tudi na Hrvaškem, predvsem ob morju. »Zanašamo se na kakovost materialov, ki jih uporabljamo, in izvedbe. Da bomo še naprej lahko sledili konkurenci in zadovoljili želje kupcev oziroma investitorjev, smo trenutno v postopku posodobitve strojnega parka,« je ob tem povedal Jani Kapušin, Jožetov naslednik.

Družinski posel Kapušinovi dopolnjujejo še z gostinsko ponudbo. V domači poslovni stavbi namreč deluje bar Liber z bogato ponudbo penin, ki je bil odprt pred 14 leti.

V pogovoru s predsednikom OZS Blažem Cvarom, ki je v družbi direktorja OZS Danijela Lampergerja ter predsednika OOZ Metlika Mirana Križana in sekretarke zbornice Jožice Bajuk obiskal podjetje ALU-K Kovinoplastika, so se med drugim dotaknili cen energentov, obremenitve plač, strokovnega izobraževanja in cestne povezave. Glede ceste se nekako znajdejo, a jim nedostopnost povzroča velike težave, kader pa so si v podjetju vzgojili sami. »Rabili bi jih še vsaj nekaj, ampak jih iščemo že nekaj let. Če kadra ni, ne veš, ali bi se širil ali ostal raje na sedanjem obsegu,« je težavo opisal Jani Kapušin in dodal, da bi bilo treba vajeniški sistem izobraževanja narediti tak, da bi bil zanimiv za mlade. Cvar se je strinjal z njim in poudaril, da je reforma nujna, tudi v smeri, da bi bilo vajeništvo možno tudi na ravni srednjega tehniškega izobraževanja.