Kmalu lažje poslovanje in trgovina z Republiko Čile

Evropska unija in Čile sta decembra podpisali Napredni okvirni sporazum in Začasni sporazum o trgovini in s tem uspešno zaključili pogajanja, ki so potekala od leta 2017. V času pogajanj sta pogodbenici dosegli dogovor o ambicioznem sporazumu, ki je primerljiv z najnovejšimi trgovinskimi sporazumi, kot so CETA - sporazum med EU in Kanado ter sporazuma z Japonsko in Novo Zelandijo.

Moderen in ambiciozen trgovinski sporazum

Napredni okvirni sporazum >>> je moderen in ambiciozen trgovinski sporazum nove generacije za krepitev političnega sodelovanja ter prinaša oprijemljive gospodarske in okoljske koristi za obe strani. Napredni okvirni sporazum vključuje politični steber, steber o sodelovanju ter steber trgovine in naložb (vključno z določbami o zaščiti naložb in reševanju naložbenih sporov). Po svoji pravni naravi je to sporazum v deljeni pristojnosti EU in držav članic.

Začasni sporazum o trgovini

Pogodbenici sta želeli zagotoviti čim hitrejše izvajanje trgovinskega in naložbenega stebra še pred zaključkom ratifikacijskega postopka Naprednega okvirnega sporazuma v državah članicah. Zato sta se dogovorili, da še dodatno oblikujeta samostojen sporazum, ki se imenuje Začasni sporazum o trgovini med EU in Republiko Čile (na voljo v angleškem jeziku) >>>.

Liberalizacija trgovine in naložb

Začasni sporazum o trgovini zajema liberalizacijo trgovine in naložb (ureja dostop do trga) ter je po svoji pravni naravi sporazum v izključni pristojnosti EU. Sporazum odpira tudi nove priložnosti za trgovino in naložbe na obeh trgih ter podpira delovna mesta v EU in v Sloveniji. Začasni trgovinski sporazum med EU in Čilem prinaša nove možnosti in priložnosti za izboljšanje dostopa EU in slovenskih podjetij na trg Čila. Začasni trgovinski sporazum ustvarja skladen, celovit in posodobljen pravno zavezujoč okvir za trgovinske odnose EU s Čilom.

Številne prednosti za podjetja

Začasni trgovinski sporazum prinaša mnoge prednosti za podjetja:

• liberalizacijo več kot 99 odstotkov vseh tarifnih postavk;
• posodobljene in poenostavljene postopke na meji;
• zagotavljanje poštenih trgovinskih in poslovnih pogojev;
• zagotavljanje trajnostnosti;
• osredotočanje na potrebe manjših podjetij;
• priložnosti za ponudnike storitev in pravila za digitalno trgovino;
• spodbujanje naložb;
• dostop do javnih razpisov;
• poenostavljena in posodobljena preferencialna pravila o poreklu blaga, ki na EU strani uvajajo sistem registriranega izvoznika
• vzpostavitev boljše zaščite za inovacije in ustvarjalno delo;
• zagotavljanje, da so tehnični predpisi, standardi in postopki ugotavljanja skladnosti nediskriminatorni in ne ustvarjajo nepotrebnih ovir za trgovino;
• preglednost in dobre regulativne prakse;
• sodobne postopke reševanja sporov.

Začasni trgovinski sporazum prinaša tudi prednosti za kmetijski sektor:

• upoštevanje občutljivih vidikov kmetijstva EU;
• omejen in nadzorovan dostop do trga EU s tarifnimi kvotami za občutljive proizvode (perutnina, govedina, svinjina, oljčno olje);
• poenostavljena pravila o poreklu;
• zagotavljanje varne in trajnostne trgovine z agroživilskimi proizvodi;
• ustvarjanje bolj trajnostnih in odpornih verig s hrano.

Trajnostni razvoj in civilna družba

Začasni trgovinski sporazum prinaša tudi ambiciozno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, ki potrjuje zavezanost pogodbenic standardom Mednarodne organizacije dela in Pariškemu sporazumu.

Vključuje tudi mehanizem za posvetovanje s civilno družbo, ki je razširjen na celoten sporazum, tako da se lahko civilna družba na obeh straneh izreče o vseh določbah Sporazuma.

Na spletni strani Evropske komisije je na voljo tudi več informacij o začasnem sporazumu o trgovini (v angleškem jeziku) >>>.

Nadaljnji koraki in uveljavitev v 2024

Sporazuma sta bila podpisana. Pogodbenici bosta morali izvesti potrebne notranje postopke za uveljavite Začasnega trgovinskega sporazuma in začasne uporabe Naprednega okvirnega sporazuma, kar naj bi potekalo v prvi polovici leta 2024. Natančni datum začetka uveljavitve bo uradno objavljen v Uradnem listu EU.

Vir: MGTŠ, MKGP, MZEZ