Na Koroškem o nujnosti hitre ceste in priložnostih po ujmi

Na Gospodarskem forumu Koroške, ki je minuli petek potekal v Radljah ob Dravi, so z različnimi sogovorniki potekali trije sklopi pogovorov, ki so v ospredje postavili konkurenčne pogoje, inovacije in trajnostni turizem. Sogovorniki so izpostavili obnovo po vodni ujmi, izgradnjo hitre ceste in poudarili, da so številna podjetja v regiji že sedaj zelo inovativna in da jim nedavna ujma kljub veliki škodi ob pametni obnovi lahko da le še večji zagon.

Po vodni ujmi nove priložnosti in še večji zagon

Gospodarskem foruma Koroške regije v organizaciji Koroške gospodarske zbornice, občine Radlje ob Dravi, Projekta Miss Slovenija in ostalih deležnikov sta se v Radljah ob Dravi udeležila tudi ministra Emilija Stojmenova Duh in Matjaž Han, slednji je poudaril nujnost izgradnje hitre ceste za regijo. Govorniki so ugotavljali tudi, da so že zdaj številna podjetja zelo inovativna in da nedavna ujma kljub veliki škodi lahko ponuja tudi priložnosti.

Koroška brez ceste ne bo zadihala

»Dokler Koroška ne bo imele avtoceste, ne bo mogla zadihati«, je bil odločen Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport in dodal, da so ravno nedavne poplave razkrile problem pretirane administracije in omejevanja posegov v prostor, zato bo potrebno v prihodnje pri razvojnih projektih upoštevati javni interes. Minister se je zahvalil gospodarskim združenjem, gospodarski in obrtni zbornici, ki so v kriznih razmerah po poplavah veliko pomagale ministrstvu pri iskanju dobrih in koristnih rešitev za podjetja. Spomnil je, da je vloge za predplačilo oddalo skoraj 800 podjetij, ocenjena škoda s strani podjetij pa znaša 327 milijonov evrov. Minister pričakuje, da bo do izplačil 10 odstotkov predplačila lahko prišlo hitro, morda že do konca meseca. Hkrati pričakuje od gospodarskih združenj, da se bodo aktivno vključila tudi v pripravo zakona o obnovi.

Po ujmi tudi do boljših telekomunikacij

Po besedah ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh na ministrstvu nedavne poplave vidijo kot priložnost za pripravo ukrepov, da v prihodnje ne bo prihajalo do izpadov na področju telekomunikacij, kot so se pojavile ob ujmi. V sodelovanju z deležniki pripravljajo ukrepe, ki jih bodo vključili v napovedan zakon o obnovi, je napovedala. Glede Koroške, ki se je še posebej na območju Črne ob ujmi soočila s precejšnjimi izpadi na področju telekomunikacij, pa je ministrica dejala, da je to ena od regij z najslabšo pokritostjo s tovrstno infrastrukturo. Tudi zato imajo letos predviden nov razpis za sofinanciranje širokopasovnih omrežij, je dejala. Opozorila je tudi na zakonsko zagotovljeno t. i. univerzalno storitev, ki predstavlja možnost za vse, ki na svojem domu nimajo dostopa do interneta ali omrežja. "Vse, kar morajo prebivalci storiti, je zaprositi za to univerzalno storitev in v roku 15 dni tudi dobijo to povezavo," je dejala ministrica.

Čim prej moramo nazaj zagnati proizvodnjo

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je pohvalil hitro ukrepanje vlade po poplavah. »Določene rešitve lahko še izboljšamo, vendar v tem trenutku je pomembna predvsem hitrost in to, da bodo podjetja čim prej prišla do likvidnostnih sredstev za zagon proizvodenj. To je pomembno tudi za podizvajalce teh prizadetih podjetij«, je spomnil Šimonka. Izpostavil je tudi institut čakanja na delo kot zelo dobro rešitev in izrazil upanje, da bo vlada to rešitev uveljavila kot sistemsko, za kar si na GZS že dolgo prizadevajo.

Solidarnost naj bo prostovoljna, ne obremenjujmo gospodarstva

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je opozoril, da ne smemo hiteti z dodatnimi obdavčitvami, dokler ne bo bolj jasna slika o višini škode. »Solidarnostni prispevek je dajatev, s katero se verjetno vsi strinjamo, morebitne dodatne obremenitve gospodarstva pa je potrebno gledati tudi v luči zaostrenih gospodarskih razmerah v Evropi«, je še dejal Cvar.

Vlaganja v turizem in žičniško infrastrukturo

Predsednik upravnega odbora GZS Koroške gospodarske zbornice Boštjan Paradiž je v razpravi o turizmu med pomembnimi preboji slovenskega turizma izpostavil vlaganja v žičniško infrastrukturo, ki so stekla po Sloveniji. Med drugim tudi na Kopah, kjer je upravljavec naprav in lastnik več nastanitvenih objektov podjetje Vabo, ki ga vodi. Dela v posodobitev žičniške infrastrukture na Kopah po njegovih besedah tečejo po načrtih. Pričakuje, da bodo do konca oktobra uspeli pripraviti vse potrebno, da pridobijo uporabno dovoljenje. Zagotovil je, da se tudi na Kopah zavzemajo za zeleni turizem, in dejal, da se Kope razvijajo v konkurenčno poletno destinacijo. Tudi Han je izrazil prepričanje, da bodo vlaganja na področju turizma tudi na Koroškem izboljšala ponudbo in jo postavila na zemljevid, kot si to zasluži. Na Koroškem stavijo in imajo pet zvezdično naravo oziroma na zeleni turizem, kot je dejal tudi Dominik S. Černjak iz Turistične zveze Slovenije. Barbara Zmrzlikar iz STO je izpostavila, da so koroške destinacije v Zeleni shemi STO odlične in imajo velik potencial še za razvoj.

Lokalna skupnost podpira trajnostni turizem in ravnanje z gozdovi

Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi je poudaril, da je ključ v trajnostnem ravnanju z gozdovi, vlaganjem v turizem. Izpostavil je, da so Radlje že drugo leto zapored uvrščene na prvo mesto, med najlepše urejenimi majhnimi kraji v Sloveniji in poudaril, da bodo še naprej aktivno delali na tem, da postajajo še boljši in prepoznavni. Prof. dr. Jurij Diaci, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, je izpostavil, da je skrb za gozdove ključna pri vseh podnebnih spremembah s katerimi se soočamo.

Iz razprav na forumu

Roman Burja, izvršni direktor TAB Mežica, podjetja, ki izdeluje akumulacijske baterije in je bilo med bolj prizadetimi v poplavah, je dejal, da po zadnji oceni škoda v podjetju znaša že 30 milijonov in ni prepričan, da je to že zgornja meja. Prvo linijo so sicer že zagnali, vendar so še daleč do polnega zagona. "Videli smo, da ko je treba, znamo stopiti skupaj, znamo sodelovati ljudje med sabo, lokalna skupnost s podjetji in podjetja z lokalno skupnostjo. In največja priložnost je, da to poskušamo obdržati tudi za naprej," je sklenil.

Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišni aparati meni, da ima Koroška izjemen potencial na področju inovacij. Regija ima bogato tradicijo industrije, priložnost za razvoj drugih in drugačnih veščin pa bo ponudila tretja razvojna os. Glede okrevanja po ujmi spomnil na uspešno povojno obnovo Nemčije: "Če pogledamo zdaj v tem prostoru - korona, energetika in zdaj poplave, ki so prizadele pol Slovenije - vse to lahko poveže ta prostor, da naredimo neko povezano celoto in nek preboj naprej," je dejal in dodal:"Zdaj moramo najti novo zvezdo severnico, ki pa jo lahko vidimo v sebi v tem prostoru."

Matjaž Aberšek, inovator in podjetnik je prav tako izpostavil pomen inovacij, predvsem takih, ki bodo znala predvideti in preprečiti posledice naravnih ujm, ki bodo očitno vse bolj pogoste.

Rok Capl, v.d. direktorja Javne agencije SPIRIT Slovenija je spomnil, da se je SPIRIT včasih ukvarjal tudi z investicijami v inovacije, vendar je bila na novoustanovljena posebna agencija ARIS, kar pomeni, da bo področje inovacij deležno še boljše oskrbe.

Vir: GZS-Koroška GZ, STA, MGTŠ, OZS