Usklajevanje ekonomskih politik ter prednostne naloge in strateške usmeritve za leto 2024

Evropska komisija, uradno Komisija Evropske unije, je izvršilni organ Evropske unije. Sestavlja jo 28 komisarjev. Vsaka država ima v komisiji po enega komisarja, ki upravlja svoj resor. Na tem mestu objavljamo izbrane novice Evropske komisije, ki so lahko zanimive za obrt in podjetništvo.

22. 11. 2023

Usklajevanje ekonomskih politik za leto 2024

Evropska komisija je začela letni cikel evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2024. Jesenski sveženj se opira na gospodarsko napoved iz jeseni 2023 >>>, ki je pokazala, da je gospodarstvo Evropske unije še naprej odporno na številne šoke, ki so ga pretresali v zadnjih letih, vendar je v letu 2023 njegova rast izgubila zagon zaradi visoke inflacije in zaostrenih pogojev financiranja, pri čemer se v letu 2024 pričakuje le zmerno povečanje rasti.

Strukturni izzivi

EU se sooča s številnimi obsežnimi strukturnimi izzivi, vključno z nizko rastjo produktivnosti, zelenim in digitalnim prehodom, staranjem in socialno vključenostjo, ki jih je treba obravnavati, da bi ohranili trajnostno konkurenčnost. Poleg tega se je v destruktivnih geopolitičnih dogodkih pokazalo, da mora EU ostati konkurenčna na svetovnem trgu ter hkrati zagotoviti, da nihče ne bo prezrt.

Prednostne naloge in strateške usmeritve 2024

Usklajevanje ekonomskih politik v okviru evropskega semestra bo državam članicam pomagalo doseči te cilje z določitvijo prednostnih nalog ter jasnih in dobro usklajenih strateških usmeritev za prihodnje leto.

Kot poudarjajo na EK, s celovito analizo in strateškimi usmeritvami bo začrtana pot gospodarstvom EU in držav članic skozi še vedno nestabilne razmere. Osnutke proračunskih načrtov za leto 2024 so ocenjeni glede na priporočila, sprejeta spomladi,s poudarkom na omejevanju rasti odhodkov, ohranjanju javnih naložb in postopni odpravo energetskih podpornih ukrepov.

Zdaj je čas za preudarne fiskalne politike, ki dopolnjujejo prizadevanja Evropske centralne banke v boju proti inflaciji in tako podpirajo kupno moč. Bistveno je tudi, da si vlade prizadevajo za izvajanje reform in naložb, ki so potrebne za povečanje naše konkurenčnosti ter uresničevanje trajne in trajnostne rasti. Odločno izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost je zato še naprej temeljnega pomena.

Celotno sporočilo >>>

Več informacij >>>

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------

20. 9. 2023

Pobude za obravnavo potreb evropskih MSP v sedanjem gospodarskem okolju

Evropska komisija je predstavila vrsto pobud za obravnavo potreb evropskih malih in srednjih podjetij (MSP) v sedanjem gospodarskem okolju. MSP, ki predstavljajo 99 % evropskih podjetij, so ključna gonilna sila evropskega zelenega in digitalnega prehoda, vendar se zaradi številnih kriz v zadnjih letih še vedno soočajo z nepredvidljivostjo in nestanovitnostjo.

Namen predlaganih novih ukrepov je zagotoviti kratkoročno pomoč, spodbuditi dolgoročno konkurenčnost MSP in okrepiti pravičnost v poslovnem okolju po vsej Evropi. 

Komisija je v okviru teh ukrepov včeraj objavila tudi nova predloga uredbe o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih in direktive o poenostavitvi obdavčitve za MSP. Dodatni pobudi sta namenjeni nadaljnjemu spodbujanju dostopa MSP do financiranja, izboljšanju poslovnega okolja in podpiranju rasti MSP v podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi v celoti izkoristila svoj gospodarski potencial.

Cilj nove uredbe o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih je zlasti njihovo preprečevanje, saj ogrožajo denarni tok MSP ter ovirajo konkurenčnost in odpornost dobavnih verig. Nova pravila bodo razveljavila direktivo o zamudah pri plačilih iz leta 2011 in jo nadomestila z uredbo. Predlog uvaja strožjo zgornjo mejo plačila, tj. 30 dni, odpravlja dvoumnosti in odpravlja pravne vrzeli v sedanji direktivi. Predlagano besedilo prav tako zagotavlja, da obresti za zamudo pri plačilu in nadomestila samodejno zapadejo v plačilo, ter uvaja nove izvršilne in odškodninske ukrepe za zaščito podjetij pred slabimi plačniki.

Celotno sporočilo >>>

Ukrepi komisije za poenostavitev in posodobitev pravil EU

Evropska komisija je objavila Letno študijo bremena za leto 2022 >>>, v kateri so predstavljeni ukrepi Komisije za poenostavitev in posodobitev pravil EU.

V njej so predstavljeni napredek in konkretni primeri tega, kar je Komisija dosegla v prvem letu popolne uporabe pristopa »za enega sprejetega se eden odpravi« ter s svojim programom ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) in nadaljnjim ukrepanjem na podlagi priporočil strokovne skupine platforme Pripravljeni na prihodnost na visoki ravni. 

Delo je podkrepljeno z dodatnimi prizadevanji, opisanimi v svežnju pomoči za MSP >>>.

Celotno sporočilo >>>

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

26. 5. 2023

Ohranjanje reform in naložb za zagotovitev dolgoročne  blaginje, konkurenčnosti, pravičnosti in odpornosti

Evropska komisija je v okviru pomladanskega svežnja evropskega semestra 2023 državam članicam danes dala smernice politik za ohranjanje reform in naložb za zagotovitev dolgoročne blaginje, konkurenčnosti, pravičnosti in odpornosti EU.

Komisija v poročilih o posameznih državah za leto 2023 ocenjuje posebne socialno-ekonomske izzive ter predlaga priporočila za spopadanje s ključnimi gospodarskimi in socialnimi izzivi, ki so v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost le delno obravnavani ali niso obravnavani. 

Države članice bi morale še naprej izvajati svoje načrte za okrevanje in odpornost in programe kohezijske politike. Prav tako bi morale napredovati pri razogljičenju gospodarstva in industrijske baze EU, odpravljanju pomanjkanja delovne sile ter neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, podpiranju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, povečanju raziskav in inovacij ter ustvarjanju pogojev za zagotovitev dolgoročne blaginje, konkurenčnosti, pravičnosti in odpornosti EU. Za spopadanje z izzivi energetske varnosti in prehoda na čisto energijo je nujna vključitev poglavij REPowerEU v načrte.

Priporočila državam za fiskalno politiko

V zvezi s fiskalno politiko Komisija po odpravi splošne odstopne klavzule spet izdaja kvantificirana in državam prilagojena priporočila. 

Države članice, ki so na podlagi pomladanske napovedi za leto 2023 dosegle svoj srednjeročni proračunski cilj, naj v letu 2024 ohranijo trden fiskalni položaj, ostale pa so pozvane k zagotavljanju preudarne fiskalne politike. Vse države članice bi morale ohraniti nacionalno financirane javne naložbe in zagotoviti učinkovito črpanje nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda. Vse države članice bi morale veljavne ukrepe za energetsko podporo ukiniti do konca leta 2023, v primeru ponovnega zvišanja cen energije pa ukrepe usmeriti v zaščito ranljivih gospodinjstev in podjetij. Za obdobje po letu 2024 bi si morale države članice še naprej prizadevati za srednjeročno fiskalno strategijo za postopno in trajnostno konsolidacijo. 

Komisija je v zvezi z izpolnjevanjem meril glede primanjkljaja in dolga pripravila poročilo za 16 držav članic, med drugim za Slovenijo. V poročilu ugotavlja, da Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška ne izpolnjujejo merila glede primanjkljaja, medtem ko Francija, Italija in Finska ne izpolnjujejo merila glede dolga. Komisija bo Svetu EU predlagala, naj spomladi 2024 na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 začne postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem. 

Komisija je ocenila tudi obstoj makroekonomskih neravnotežij za 17 držav članic, izbranih za poglobljene preglede v poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2023. 

Nacionalne politike zaposlovanja

Na področju zaposlovanja Komisija predlaga smernice s skupnimi prednostnimi nalogami nacionalnih politik zaposlovanja in socialnih politik. Smernice iz novembra 2022 kažejo učinek po koronavirusni pandemiji in ruski agresiji proti Ukrajini, zato Komisija predlaga prenos smernic za zaposlovanje v leto 2023. Smernice odražajo tudi prednostne naloge evropskega leta znanj in spretnosti. 

Prenos slovenskega poročila (ang) >>>

Celotno sporočilo: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_2872

Dodatne informacije: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/qanda_23_2873

Poročila o državah: https://economy-finance.ec.europa.eu/publications/2023-european-semester-country-reports_en

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

15. 5. 2023

Pomladanska gospodarska napoved Evropske komisije

Evropsko gospodarstvo ostaja odporno v zahtevnih svetovnih razmerah. Nižje cene energije, zmanjšanje omejitev v dobavi in močan trg dela so v prvem četrtletju leta 2023 podprli zmerno rast in razpršili strahove pred recesijo.

Evropska komisija je objavila pomladansko gospodarsko napoved 202 >>>

Evropsko gospodarstvo ostaja odporno v zahtevnih svetovnih razmerah. Nižje cene energije, zmanjšanje omejitev v dobavi in močan trg dela so v prvem četrtletju leta 2023 podprli zmerno rast in razpršili strahove pred recesijo. 

Boljši začetek leta od pričakovanega dviguje obete za rast gospodarstva EU na 1,0 % v letu 2023 in 1,7 % v letu 2024. Popravki navzgor za evrsko območje so podobni, saj se zdaj pričakuje, da bo rast BDP leta 2023 znašala 1,1 %, leta 2024 pa 1,6 %.

Napovedi EK za Slovenijo

Sloveniji Komisija v letu 2023 napoveduje 1,2-odstotno, v letu 2024 pa 2,2-odstotno gospodarsko rast.

Napoved za Slovenijo >>>

Infalcija EU

Skupna inflacija se je po vrhuncu leta 2022 v prvem četrtletju 2023 ob strmem upočasnjevanju cen energentov še naprej zmanjševala. Osnovna inflacija (glavna inflacija brez energentov in nepredelane hrane) pa se je izkazala za bolj trdoživo. Marca je dosegla rekordno najvišjo vrednost 7,6 %, vendar naj bi se v obdobju, ki ga zajema napoved, postopno zmanjševala. Na letni ravni naj bi osnovna inflacija v evrskem območju v letu 2023 znašala povprečno 6,1 %, nato pa naj bi se leta 2024 znižala na 3,2 %.

Trg dela EU

Rekordno močan trg dela krepi odpornost gospodarstva EU. Stopnja brezposelnosti v EU je marca 2023 dosegla novo rekordno nizko stopnjo 6,0 %, zaposlenost pa je rekordno visoka. Rast zaposlenosti naj bi letos znašala 0,5 %, leta 2024 pa naj bi se znižala na 0,4 %. Stopnja brezposelnosti naj bi po napovedih ostala tik nad 6 %. 

Finance

Javnofinančni primanjkljaj naj bi se še naprej zmanjševal in leta 2023 znašal 3,1 %, leta 2024 pa 2,4 % BDP. Skupni delež javnega dolga EU v BDP naj bi leta 2024 v EU padel pod 83 %, v evrskem območju pa pod 90 %, kar je še vedno nad ravnjo pred pandemijo. Pozitivni učinek inflacije na zmanjševanje javnega dolga se bo zaradi povečanja stroškov odplačevanja dolgov in prilagajanja javnih izdatkov višjim cenam postopno zmanjšal. 

Sklep

Na razmere na trgih in obete lahko vplivajo vztrajnejša inflacija, ki bi zmanjšala kupno moč gospodinjstev in zahtevala močnejše ukrepe denarne politike, morebitne finančne težave in zaostrovanje posojilnih standardov, pretresi v bančnem sektorju ter širše geopolitične napetosti in negotove razmere v Ukrajini. Ugodnejša gibanja cen energentov pa bi lahko vplivala na hitrejši upad skupne inflacije in spodbudila domače povpraševanje. 

Celotno sporočilo: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_23_2723

Napoved za Slovenijo: https://economy-finance.ec.europa.eu/economic-surveillance-eu-economies/slovenia/economic-forecast-slovenia_en

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

23.3.2023

Evropska komisija je sprejela nov predlog o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga. 

V skladu s pravili bodo morali prodajalci v okviru zakonske garancije ponuditi popravilo, če to ne bo dražje od zamenjave. Po izteku zakonske garancije pa bo potrošnikom na voljo nov sklop pravic in orodij, da bi popravilo zanje postalo enostavna in dostopna možnost.

Predlog naj bi zagotovil, da bo popravilo za potrošnike dostopnejše in stroškovno učinkovitejše, kar naj bi prispevalo k rasti sektorja popravil, proizvajalce in prodajalce pa spodbudilo k razvoju bolj trajnostnih poslovnih modelov. 

O predlogu Komisije bosta odločala Evropski parlament in Svet EU. 

Celotno sporočilo: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_1794

---------------------------------

Evropska komisija je sprejela nov začasni okvir za krizne razmere in prehod, s katerim bo spodbudila podporne ukrepe v sektorjih, ki so ključni za prehod na neto ničelno gospodarstvo, v skladu z industrijskim načrtom v okviru zelenega dogovora.

Novi začasni okvir za krizne razmere in prehod 

- podaljšuje možnost držav članic, da še naprej podpirajo ukrepe, potrebne za prehod na neto ničelno gospodarstvo. To zadeva predvsem sheme pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov in shranjevanje energije ter sheme pomoči za razogljičenje industrijskih proizvodnih procesov, ki jih lahko države članice zdaj vzpostavijo do 31. decembra 2025;

- spreminja področje uporabe teh ukrepov, kar naj bi še olajšalo zasnovo shem za podporo energije iz obnovljivih virov, shranjevanja energije in razogljičenja industrijskih proizvodnih procesov ter povečalo njihovo učinkovitost; in

- uvaja nove ukrepe, ki se bodo uporabljali do 31. decembra 2025, da bi se še pospešile naložbe v ključne sektorje za prehod na neto ničelno gospodarstvo, s čimer bi se omogočila naložbena podpora za proizvodnjo strateške opreme.

»Pravila o državni pomoči in zlasti začasni krizni okvir so državam članicam pomagali ublažiti učinek sedanje krize v Evropi. Okvir, ki smo ga sprejeli danes, državam članicam daje na voljo hiter, jasen in predvidljiv okvir za dodeljevanje državnih pomoči. Naša pravila državam članicam omogočajo pospešitev neto ničelnih naložb v tem kritičnem trenutku, ob ohranjanju enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu in kohezijskih ciljev. Nova pravila so sorazmerna, ciljno usmerjena in začasna,« je poudarila Margrethe Vestager, izvršna podpredsednica, pristojna za politiko varstva konkurence.

Celotno sporočilo: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_1563

---------------------------------------

Evropska komisija je predstavila smernice za fiskalno politiko držav članic za leto 2024. 

V sporočilu poudarja potrebo po vodenju in usklajevanju fiskalnih politik, ki zagotavljajo srednjeročno vzdržnost dolga ter spodbujajo trajnostno in vključujočo rast v vseh državah EU. 

Komisija poziva države članice, da v svojih programih stabilnosti in konvergenčnih programih določijo fiskalne cilje, ki izpolnjujejo merila za fiskalno prilagoditev, določena v reformnih usmeritvah Komisije. Prav tako jih poziva k razpravi o tem, kako naj bi njihovi reformni in naložbeni načrti prispevali k vzdržnosti javnih financ ter trajnostni in vključujoči rasti. 

Splošna odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast, ki določa začasno odstopanje od proračunskih zahtev, bo deaktivirana konec leta 2023. Komisija bo pripravila specifična priporočila za države članice glede fiskalne politike za leto 2024, ki bodo skladna s fiskalnimi cilji držav članic, kvantitativna in diferencirana glede na njihove izzive v zvezi z javnim dolgom ter oblikovana na podlagi neto primarnih odhodkov. V priporočilih bo še naprej poudarjala javne naložbe ter pomen učinkovitega črpanja sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU. 

Zaradi negotovosti glede makroekonomskih in proračunskih obetov v tem trenutku Komisija meni, da odločitve o tem, ali naj se za države članice začne postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, letos spomladi ne bi smeli sprejeti. Hkrati bo Komisija Svetu predlagala, naj spomladi 2024 na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 in v skladu z obstoječimi pravnimi določbami začne postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temeljijo na primanjkljaju.

Namen predstavljenih smernic je prispevati k pripravi programov stabilnosti in konvergenčnih programov, v katerih države članice predstavijo svoje srednjeročne fiskalne načrte. Spomladi jim bodo sledila specifična priporočila za države glede javnih financ.

Celotno sporočilo: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_1410

Več informacij: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/qanda_23_1411