Virtualno srečanje s ključnimi predstavniki javnih finančnih institucij

OZS je v začetku junija organizirala  virtualno srečanje s ključnimi  javnimi skladi in razvojno banko, ki  razvijajo in plasirajo finančne produkte za spodbujanje podjetništva v Sloveniji. Sprva je bilo to srečanje zamišljeno  v klasični obliki, zavoljo situacije pa smo se odločili za virtualno obliko.  Namen srečanja je poleg  spoznavnega koraka  bila izmenjava najbolj aktualnih informacij  pri o izkušnjah s finančnimi instrumenti  in produkti z željo, da bi se  finančni produkti čim bolj približali podjetjem . Sestanek ni bil organiziran zgolj zavoljo tega, kar je pač ena od obveznosti projekta finMED, ki je bil odobren v okviru transnacionalnega programa MED, ampak zato ker na OZS menimo, da ima naša zbornica zadostno mobilizacijsko moč tako med podjetji ko tudi med ostalimi deležniki in oblikovalci politik,  da lahko skupaj prispevamo k promociji in ozaveščanju  pomena  finančnih instrumentov in odločanju podjetju za poseganje po njih. V virtualnem pogovoru so sodelovali predstavniki  Eko sklada, Sklada  za regionalni razvoj in razvoj podjetništva, Slovenskega podjetniškega sklada ter SID banke.

Razprava je pokazala, da  navedene institucije na trgu ponujajo  zelo raznovrstno  paleto finančnih produktov , od kreditov, garancij do subvencij oziroma vavčerjev. Izrazito ciljno usmerjene  produkte (ki se potem izražajo v razpisih) ima Eko sklad, ki  sofinancira okoljske naložbe tako v obliki kreditov kot tudi subvencij. Na voljo ima kar 10 različnih področij.   Vsi sogovorniki so poudarili, da tudi v svojih produktih, ki niso eksplicitno usmerjeni zgolj v zelene projekte,  iščejo oziroma podpirajo zgolj projekte, ki so okoljsko in socialno sprejemljivi. Z dolžniškimi viri (krediti oz garancijami) so tako lahko podprte  dejavnosti raziskovanja, inoviranja  kot tudi nakup opreme, zemljišč ipd. Javne finančne institucije se zavedajo, da so podjetja pri iskanju sofinancerjev zelo pragmatična in racionalna in da se odločajo za najcenejši viri financiranja, kot primer dobre prakse pa se izpostavlja kombinacija nepovratnih sredstev (subvencij) in kreditov. V zadnjem času se tudi izkazuje pripravljenost malih in srednjih podjetij po, za slovenske razmere še vedno ne tako zelo običajnemu načinu sofinanciranja,   lastniških virih, vendar na način, da bi potencialni kapitalski vlagatelji imeli malo nižja oziroma ne tako visoka  pričakovanja glede kapitalskih donosov in hitrejšega izstopa iz strukture lastništva.  

Sogovorniki se tudi niso mogli izogniti vprašanju o  oblikovanju posebnih ukrepih za blažitev gospodarske krize zavoljo pandemije. Vsi so poudarili , ad ukrepe pripravljajo, in sicer bodo v nekatere ukrepi , ki se že izvajajo, ustrezno modificirali , da se bodo lahko tudi pokrivali stroški zavoljo pandemije, oblikovani pa bodo tudi prav posebni ukrepi, za katere upajajo, da jih bodo zavoljo procesov usklajevanja na različnih nivoju lahko tudi čim prej predstavili in pričeli izvajati.