Pravilnika o premeščanju bremen v praksi ni mogoče izvajati
Avtor: Mira Črešnar
Da je pravilnik o premeščanju bremen še ena birokratska ovira in da ga je nemogoče izvajati v praksi, so bili na današnji seji Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije soglasni članice in člani. Če bi želeli zadostiti kriterijem pravilnika, bi namreč morali zaposliti nove delavce, tako v zasebnem kot javnem sektorju, kar pa je ob vsesplošnem pomanjkanju kadra skorajda misija nemogoče. Člani UO tako predlagajo, da bi pravilnik omilili, da to ne bo še ena v nizu birokratskih ovir.
»Problem se ne dotika zgolj obrtnikov in podjetnikov, temveč zadeva tudi javni sektor, denimo pri negovalkah, medicinskih sestrah in kuharjih v šolskih kuhinjah je to pereč problem, saj tega poklica ne bodo mogli več opravljati na tak način kot do sedaj. Nove zaposlitve, da ne bi kršili tega pravilnika, pa niso realne, saj je na vseh področjih pomanjkanje kadra,« je uvodoma poudaril Blaž Cvar, predsednik OZS.
Nina Ličar, svetovalka pri OZS, je pojasnila, da so bili na ESS dogovorjeni, da se inšpekcijski pregledi opravljajo na način, da se ne izreka glob, temveč se zgolj svetuje. »So pa težave tudi pri strokovnih delavcih za varnost in zdravje pri delu. Najpogosteje se pri tem pravilniku pride do edine rešitve, ki je zaposlitev novih delavcev, kar pa je v danih razmerah nemogoče. Ocenjujemo, da bo imel javni sektor enake težave s pravilnikom, če ne še hujših. Nemško KIM metodo nismo samo prenesli, ampak smo jo zaostrili. To pomeni, da bomo imeli probleme v vseh panogah. Rešitev bi bila zaposlitev novih delavcev ali nabava drage tehnične opreme. Delodajalci se tako znajdejo pred situacijo, ko ne vedo, kaj storiti,« je opozorila Ličar.
Direktor OZS Danijel Lamperger pa se je odzval na očitek ministra za delo, da smo se delodajalci na ESS strinjali s pravilnikom o premeščanju bremen. »Očitek ni na mestu, saj smo delodajalci pristali na pravilnik zato, da bi začelo veljati prehodno obdobje. V nasprotnem primeru bi pravilnik začel veljati isti trenutek, torej brez prehodnega obdobja,« je pojasnil Lamperger. »V praksi se je izkazalo tudi, da rotacija na vseh delovnih mestih ni mogoča. Bo država inšpektorje poslala tudi v bolnice in rehabilitacijske centre? Tam pravilnika tudi ni mogoče izvajati, saj je osebja premalo,« se je vprašal Lamperger.
Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev pri OZS, je prav tako dejal, da v praksi pravilnika ni mogoče izvajati. »V gradbeni panogi večinoma opravljamo fizična dela, imamo določeno število zidarjev, kar pomeni, da bi morali zaposliti nove delavce. Ocene tveganja kažejo, da hitro pridemo v rdeče številke. Zidar dvigne 30-kilogramsko opeko in kmalu zaključi svoje delo,« je pojasnil Simčič.
Medtem pa je predsednik OOZ Logatec Bogdan Oblak menil, da nove zaposlitve in nakup tehnične opreme terja dodatne investicije in stroške za podjetja. »Ni pa po moje podjetja, ki bi to zadevo imel urejeno, ker ga ni strokovnjaka, ki bi oceno tveganja znal ustrezno pripraviti,« je še menil Oblak.
Marjan Koren, član UO OZS, ki v svojem podjetju izvaja presejalne teste, je pojasnil, da ne pride v zeleno območje niti tajnica. »Ko tajnica dobi pošto, je že ta lahko težka in pride hitro v oranžno cono. Ko smo delali presejalne teste, smo ugotovili, da v storitvenih dejavnostih nikakor ne prideš skozi,« je pojasnil Koren.
Državni svetnik Aleš Pulko pa je menil, da bi bilo treba pravilnik spremeniti na način, da se loči po panogah, kje je možno izvajati pravilnik in kje ne.
Zelo nazoren je bil Jernej Dolinar, član UO OZS: »Si predstavljate, da vam pride kopalnico obnoviti sedem obrtnikov, saj sta dva premalo, če želita delati v skladu s pravilnikom? Vprašajte se, za koliko to podraži obnovo kopalnice,« je bil do pravilnika kritičen Dolinar.
OZS si bo prizadevala, da bi pravilnik omilili, da to ne bo še ena v nizu birokratskih ovir.